Organ (CSD) vodi postopek odločanja o pravici (dodatku za pomoč in postrežbo) po področnem zakonu (Zakonu o socialnem vključevanju invalidov, ZSVI). Vlagatelj ima po področnem zakonu že priznane določene pravice (status invalida in nadomestilo za invalidnost), sedaj pa je vložil še novo vlogo za priznanje dodatne pravice (dodatka za pomoč in postrežbo). Iz mnenja pristojne komisije po področnem zakonu izhaja, da za priznanje pravice pogoje izpolnjuje. Od kdaj naprej se vlagatelju prizna ta pravica? Ne področni zakon (ZSVI) ne ZUP tega ne določata.

Upravni postopek se lahko začne bodisi po uradni dolžnosti bodisi na zahtevo stranke, odvisno od zakonske ureditve posamezne pravice in njene narave. Pravice, o katerih se odloča v upravnem postopku na zahtevo stranke, so vezane na procesno aktivnost posameznika, saj se tak postopek lahko začne in vodi le, če stranka zahtevo dejansko vloži. V skladu z drugim odstavkom 127. člena ZUP se upravni postopek na zahtevo stranke začne z dnem vložitve zahteve (glej primer Čas vloge, če oddana po navadni pošti z označbo datuma oddaje ali po elektronski pošti), 128. člen ZUP pa določa, da sme pristojni organ v zadevah, kjer je za začetek postopka po zakonu ali po naravi stvari potrebna zahteva stranke, postopek začeti in voditi zgolj ob obstoju take zahteve. Iz navedenega izhaja, da vložitev zahteve predstavlja temeljni procesni pogoj za odločanje o pravici, trenutek vložitve pa je bistven za presojo časovnih učinkov priznane pravice.

Obseg pravice, kar vključuje tudi začetek priznanja pravice, je materialno-pravno vprašanje, ki ga določa materialni področni predpis in ne ZUP (glej primer Priznanje pravice glede na čas spremembe dejstev). Socialne pravice (npr. denarna socialna pomoč, otroški dodatek, državna štipendija idr.) se, denimo, na podlagi področnega Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS, Ur. l. RS, št. 62/10 in nasl.) in Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre, Ur. l. RS, št. 61/10 in nasl.) pretežno dodelijo s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi vloge, o čemer je enotna tudi sodna praksa (glej denimo VSRS sodbo VIII Ips 256/2015 z dne 24. 11. 2015 in VSRS sodbo VIII Ips 245/2016 z dne 7. 2. 2017).

Pravica do dodatka za pomoč in postrežbo je za različne kategorije upravičencev urejena v različnih področnih predpisih. Po 6. členu Zakona o socialnem vključevanju invalidov (ZSVI, Ur. l. RS, št. 30/18 in nasl.) ima invalid, ki zaradi invalidnosti potrebuje pomoč in postrežbo druge osebe za opravljanje osnovnih življenjskih potreb poleg pravice nadomestila za invalidnost iz 5. člena navedenega zakona tudi pravico do dodatka za pomoč in postrežbo, če nima te pravice za isti namen priznane po drugih predpisih. Skladno s tretjim odstavkom 6. člena ZSVI izvedenski organ Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) na zaprosilo pristojnega CSD poda mnenje o potrebni pomoči druge osebe (o pravni naravi tovrstnih mnenj, ki jih CSD za lastne postopke pridobiva od drugih organov glej tudi primera Pravna narava mnenj in položaj strokovnih komisij kot izvedencev ali soodločevalcev (primer odločanja o osebni asistenci ipd.) in Obveščanje stranke o odstopu dela vloge v reševanje pristojnemu organu po področnem zakonu).

ZSVI ne določa, od kdaj dalje se prizna pravica do dodatka za pomoč in postrežbo. To pravico je, tako kot pravico do nadomestila za invalidnost, mogoče priznati šele potem, ko je osebi priznan status invalida po navedenem zakonu, saj je to predpogoj za priznanje pripadajočih denarnih pravic (glej tudi primer Izvršljivost odločbe (primer pridobitve statusa invalida in časovni učinki priznanja pravic po ZSVI). Pravice se uveljavljajo le na zahtevo stranke in ne po uradni dolžnosti. Za odločanje je tako odločilen trenutek vložitve vloge, zato učinkovanje pravice ne more biti vezano na obdobje pred vložitvijo vloge, saj predpisi ne predvidevajo retroaktivnosti v zvezi s to pravico.

Peti odstavek 5. člena ZSVI določa, da invalid pridobi pravico do nadomestila za invalidnost, ko dopolni 18 let oziroma od prvega dne naslednjega meseca po pridobitvi statusa invalida po tem zakonu. Ob obstoju pravne praznine glede pridobitve pravice do dodatka za pomoč in postrežbo je ob upoštevanju teleološke (namenske) in sistemske razlage zakona utemeljeno zaključiti, da organ tudi pravico do dodatka za pomoč in postrežbo ob izpolnjevanju ostalih zakonskih pogojev upravičencu prizna s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi vloge. Ker področni zakon (za dodatek) ne določa izrecno datuma nastopa pravice, bi se lahko ravnalo tudi po določbah 224. člena ZUP, po katerem izvršljivost nastopi (šele) z dokončnostjo, vendar gre prednost dati gornji razlagi, saj to omogoča analogia intra legem. Ne glede na navedeno pa gre opozoriti, da je resorno ministrstvo tisto, ki bi moralo poskrbeti za ustrezno in določno ureditev pravic v področnih predpisih, saj interpretacija ohlapnih norm in zapolnjevanje pravnih praznin ne moreta biti prepuščena organom, ki o teh pravicah odločajo, kar se na socialnem področju prepogosto dogaja.