Kaj velja glede izvršljivosti odločb po posebnih procesnih pravilih področnega Zakon o socialnem vključevanju invalidov?

Ali stranka pridobi status invalida in pravico do nadomestila za invalidnost ter dodatka za pomoč in postrežbo po ZSVI z dnem vložitve vloge ali za nazaj, glede na posamezno vrsto invalidnosti, ter kako je treba ravnati v primeru, ko zakon ne določa trenutka pridobitve statusa invalida po dopolnjenem 18. letu starosti?

Postopek za uveljavljanje pravic v upravnem postopku se lahko začne na dva načina, in sicer po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke (125. in 126. člen ZUP). Če postopek začne organ po uradni dolžnosti, gre za situacijo, ko zakon to izrecno določa ali ko je to potrebno zaradi varstva javnega interesa. V primeru, ko postopek začne stranka, se šteje, da je pobuda v celoti v rokah posameznika, ki mora vložiti zahtevo z vsemi sestavinami, kot odločata področni zakon in ZUP.

V upravnih postopkih po Zakonu o socialnem vključevanju invalidov (ZSVI, Ur. l. RS, št. 30/18 in nasl.) je bistveno, da se postopek za priznanje statusa invalida začne izključno na zahtevo stranke, saj zakon organa ne pooblašča, da bi sam sprožil postopek po uradni dolžnosti niti to ne izhaja iz narave zadeve.

Ko je vloga vložena, organ uvede ugotovitveni postopek v smislu določb ZUP, v katerem mora v skladu z načelom materialne resnice (8. člen ZUP) popolno in pravilno ugotoviti dejansko stanje. To pomeni, da mora na podlagi dokazov, ki jih predloži stranka, ugotoviti, ali so izpolnjeni zakonski pogoji za pridobitev pravice. Pri tem je dokazovanje v teh postopkih bistveno povezano z medicinsko dokumentacijo, strokovnimi izvidi, mnenji izvedencev ter drugimi listinami, ki izkazujejo invalidnost in njeno stopnjo. Namen ugotovitvenega postopka je zbrati vse relevantne dokaze, ki omogočajo, da organ v odločbi zakonito in pravilno prizna oziroma zavrne zahtevano pravico.

Pravica, o kateri organ odloča, se lahko uveljavi šele, ko je odločba dokončna in izvršljiva, saj dokončnost (glej 224. člen ZUP) pomeni, da zoper odločbo ni več rednega pravnega sredstva, izvršljivost pa, da odločba učinkuje in jo je mogoče dejansko uresničiti.

ZSVI ne določa jasno, od katerega dne dalje se priznava pravica do statusa invalida, določa pa, da se postopek začne izključno na zahtevo stranke (prvi odstavek 4. člena). To pomeni, da organ niam pooblastila po uradni dolžnosti sprožiti postopka in da je za odločanje odločilen trenutek vložitev vloge. Od tega trenutka naprej se ugotavlja dejansko stanje in konkretne okoliščine predvsem zdravstvenega stanja osebe, pri čemer se status invalida in na njem temelječe pravice lahko priznajo le od trenutka odločanja dalje. Pravica se zato lahko prizna le za naprej in ne za nazaj, ker ta zakon (niti ZUP) ne predvideva retroaktivnosti na tem področju.

ZSVI v 1. do 6. členu določa vrste invalidnosti, na podlagi katerih je mogoče pridobiti status invalida, in sicer zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju, avtistične motnje, gluhoslepoto, hudo možgansko poškodbo ali okvaro ter najtežjo gibalno oviranost (3. člen ZSVI). Če posameznik izpolnjuje pogoje za eno izmed navedenih kategorij, se mu lahko prizna status invalida ob izpolnjevanju še dodatnih, zakonsko določenih pogojev. Ni pa izključeno, da oseba izpolnjuje pogoje za več kategorij hkrati, vendar zadostuje že razvrstitev v eno izmed njih, saj se status lahko prizna, če je podana katerakoli od zakonsko določenih invalidnosti (drugi odstavek 4. člena ZSVI).

Na priznani status invalida sta vezani tudi denarni pravici – nadomestilo za invalidnost in dodatek za pomoč in postrežbo. Obe pravici je mogoče pridobiti šele potem, ko je status invalida priznan, saj brez statusa invalida ne obstaja pravna podlaga za priznanje navedenih denarnih pravic (5. in 6. člen ZSVI). To pomeni, da lahko oseba pridobi pravico do nadomestila za invalidnost in dodatka za pomoč in postrežbo samo, če je pred tem pridobila status invalida.

Pravico do nadomestila za invalidnost oseba pridobi, ko dopolni 18. leta starosti, če je bila vloga vložena pravočasno oziroma že pred dopolnitvijo polnoletnosti (glej tudi sodbi VDSS Psp 302/2022 z dne 1. 3. 2023, 7. točka, in Psp 162/2021 z dne 24. 11. 2021, 10. točka). Če je vloga za pravico do statusa invalida in nadomestila za invalidnost vložena kasneje (torej po 18. letu starosti osebe), se nadomestilo prizna od takrat, ko je priznan status invalida, saj je pravica do nadomestila vezana na pravico do statusa invalida in se lahko prizna le za isto obdobje kot status, razen če je pravica do statusa invalida priznana pred 18. letom – takrat se nadomestilo lahko izplača šele po dopolnjenem 18. letu starosti osebe, ki ji je priznan status invalida (peti odstavek 5. člena ZSVI). Enako velja tudi za dodatek za pomoč in postrežbo.