Pri organu je začet postopek oblikovanja predloga, ki predstavlja podlago za odločitev sodišča, in sicer za primer razrešitve skrbnika, saj naj ta ne bi ravnal v korist varovanca. Skrbnik je zakoniti zastopnik varovanca in zato zahteva vpogled v spis. Ali ji lahko organ omogoči vpogled v spis na podlagi 82. člena ZUP ter ali obstaja pravna podlaga za delno ali celotno zavrnitev vpogleda, glede na naravo postopka in njen dvojni položaj (skrbnik kot zastopnik in oseba, zoper katero se pripravlja predlog za razrešitev)?

Pravico do vpogleda v spis v upravnih postopkih določa 82. člen ZUP (glej tudi Pravica do večkratnega vpogleda v spis in Vpogled v spis na zahtevo druge osebe).

V primeru, ko organ odloča o predmetu postopka, tu center za socialno delo (CSD) vodi postopek razrešitve skrbnika, je treba najprej ugotoviti, ali gre za upravni postopek oz. upravno zadevo v smislu 2. in nasl. členov ZUP. 

Postopek razrešitve skrbnika po določbah Družinskega zakonika (DZ, Ur. l. RS, št. 15/17 in nasl.) pa praviloma ni upravna zadeva, saj CSD kot organ v tem postopku ne odloča z upravno odločbo o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, temveč zgolj izvaja strokovne naloge in pripravlja predlog, na podlagi katerega odloča sodišče.

CSD v postopku razrešitve torej ne nastopa kot pristojni organ, ki bi odločal z izdajo upravne odločbe, ampak kot strokovni organ v okviru javnega pooblastila, katerega vloga je priprava strokovne podlage za odločanje sodišča. Navedeno pomeni, da CSD ne uporablja ZUP v tem delu, ko/ker ne vodi upravni postopek. Niti se ZUP ne uporablja smiselno po 4. členu ZUP, saj dan institut ni pravno neurejen, ampak zanj veljajo pravila DZ s podrejeno rabo zakona, ki ureja nepravdni postopek, oz. ZVOP-2. Zato stranka ne more neposredno uveljavljati pravice do vpogleda v spis po 82. členu ZUP, saj ne gre za upravno niti drugo javnopravno stvar, v kateri bi bil ZUP uporabljen (glej tudi primer Raba ZUP pri vpogledu v spis, kadar ne gre za upravno zadevo).

Zahtevek skrbnika za vpogled v spis, ki ga CSD vodi v okviru strokovnih postopkov, pa je treba presojati kot njeno pravico do seznanitve z osebnimi podatki po Zakonu o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Ur. l. RS, št. 163/22 in nasl.). Skrbnik ima pravico biti seznanjen z lastnimi osebnimi podatki (14. člen ZVOP-2; glej tudi primer Pravica do vpogleda v lastne podatke), ki jih CSD obdeluje o njej, vendar mora CSD pri presoji upoštevati tudi omejitve glede varstva osebnih podatkov in varovanja koristi tretjih oseb, zlasti varovanca. Skrbniku se lahko dovoli seznanitev z njegovimi osebnimi podatki v spisu, njegovo zahtevo za seznanitev z osebnimi podatki varovanca pa lahko CSD, skladno z 20. členom ZVOP-2 izjemoma zavrne, če obstajajo konkretne in objektivne okoliščine, zaradi katerih bi bilo utemeljeno sklepati, da bi bile zaradi seznanitve z določenimi osebnimi podatki neposredno ali posredno prizadete koristi, pravice ali upravičeni interesi mladoletnih oseb ali oseb, postavljenih pod skrbništvo, ali drugih oseb, za katere tako določa zakon, ter če te pravice in interesi pretehtajo nad interesi zakonitega zastopnika za seznanitev.

To pomeni, da CSD lahko omeji ali delno zavrne vpogled v tisti del spisa, ki vsebuje osebne in občutljive podatke varovanca, zapise strokovnih timov, uradne zaznamke ali druga mnenja, katerih razkritje bi lahko škodovalo varovancu, njegovim pravicam oziroma interesom. Takšna omejitev mora biti konkretno utemeljena in razložena, odločitev ima lahko obliko uradnega zaznamka, skladno z določbami ZVOP-2. Čeprav je skrbnik v času vodenja postopka še vedno formalno imenovan za skrbnika, njegova pravica do vpogleda v spis torej ni neomejena, saj je predmet postopka ravno presoja njenega delovanja v korist varovanca. Poln vpogled v vsebino spisa bi lahko ogrozil namen postopka, kršil koristi, pravice ali upravičene interese varovanca in zaupnost razmerja med organom, strokovnimi delavci in varovancem.

Sklepno velja, da se ZUP glede vpogleda v spis v tem primeru ne uporablja, saj ne gre za upravno zadevo, temveč za pripravo strokovnega mnenja za odločanje v sodnem postopku, vendar ima skrbnik pravico do vpogleda v svoje osebne podatke po ZVOP-2. Zato bi CSD zahtevo skrbnika obravnaval tako, da stranko pozove po 67. členu ZUP v smislu razjasnitve nerazumljive vloge, ali uveljavlja zahtevo po ZUP ali po ZVOP-2, kjer pojasni še, da pravico v omejenem smislu lahko uveljavlja po ZVOP-2, medtem ko je po ZUP nima (glej tudi primera Pridobitev osebnih podatkov umrlega ali Vpogled v spis osebe brez položaja stranke). Če stranka ne bo odgovorila, se vloga zavrže po 67. členu. Če sporoči, da uveljavlja pravico po 82. členu ZUP, se vloga zavrže, ker ne gre za pravico, o kateri bi lahko odločali v upravnem postopku (129. člen ZUP). Če pa odgovori, da se sklicije na ZVOP-2, se obravnava po tem zakonu.