Anonimni prijavitelj, ki je podal prijavo preko elektronske pošte inšpekcijskemu upravnemu organu, želi biti seznanjen z ukrepi organa in odgovorom stranke v postopku. Ali tako osebo, ki po področni zakonodaji nima položaja stranke (ni niti stranski udeleženec), uradna oseba lahko seznani s posameznimi dokumenti iz spisa zadeve?

Upravni organ prijavitelju (ne glede na to, ali je njegova identiteta poimensko znana ali ne) ne sme posredovati posameznih dokumentov iz spisa zadeve, če prosilec ne izkaže pravnega interesa, kot velja po 82. členu ZUP tudi v inšpekcijskih postopkih. Kot v konkretnem primeru, ko prijavitelj želi podatke o odgovoru kršitelja podanih tekom inšpekcijskega postopka, saj vlagatelj prijave po področnem predpisu, konkretno 24. členu Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN, Ur. l. RS, št. 43/07 in novele) izrecno nima položaja stranke v postopku.

To pa nadalje pomeni, da prijavitelji določenih nepravilnosti ne morejo uveljavljati prek položaja stranke, ker ga imata samo oseba, zoper katero teče inšpekcijski postopek, in po sodni praksi oseba, ki bi bila prizadeta z izdanim aktom - ukrepom inšpektorja zoper zavezanca (več v Jerovšek in Kovač, Posebni upravni postopki, 2008). V slednjem primeru lahko prizadeti prijavitelj po 43. členu ZUP v povezavi z drugim odstavkom 229.člena ZUP uveljavlja položaj stranskega udeleženca, če izkaže svoj pravni interes, tudi s pritožbo zoper odločbo, če zanjo zve. Pravni interes pa bo izkazal tisti, ki zatrjuje, da v postopek vstopa zaradi varstva svojih pravnih koristi. V tem primeru se mora anonimni prijavitelj identificirati, tudi tako, da vloži zahtevo za vpogled, če je podana po e-poti, z varnim e-podpisom (Pirnat in ostali, Komentar zakonov s področja uprave, 2004, str. 915).

Z opisanim pa ne smemo mešati položaja, ko prijavitelj po ZIN uveljavlja le obvestilo o poteku postopka. Inšpektor je po 24. členu ZIN zavezan, da vlagatelja prijave obvesti o ukrepih inšpektorja tudi, če ni znana njegova identiteta, pač denimo na e-naslov osebaX@gmail.com, če je s tega naslova prispela prijava in je naslov delujoč ter seveda uradna oseba ne sporoča osebnih in drugih podatkov, do katerih je upravičen le, kdor izkaže pravni interes.

Poleg tega pa naj opozorimo še na tretjo situacijo, kajti do splošnih ugotovitev in ukrepov inšpektorja, ki so navadno navedene v zapisniku inšpekcijskega nadzora, lahko prosto dostopa vsakdo z dejanskim interesom, saj oz. če je to informacija javnega značaja po 4., 5. in 6. (izjeme) členu Zakona o dostopu informacij javnega značaja (ZDIJZ, Uradni list RS, št. 51/06 – UPB in novele). Zato je pri obravnavi zahteve za dostop do dokumentov (iz njene vsebine) potrebno ugotoviti, s kakšnim zahtevkom se stranka obrača na organ. Če to ni mogoče, je stranko potrebno pozvati na dopolnitev nepopolne vloge.