Ali mora inšpekcijski organ, vključno z upravno inšpekcijo, pri obravnavi prijave v okviru inšpekcijskega postopka preveriti in se izrecno opredeliti do vseh zatrjevanih kršitev iz prijave tudi, če se posamezne kršitve ne potrdijo ter ustrezno evidentirati vse ugotovitve v zapisniku, saj je vsaka obravnavana kršitev lahko poseg v javni interes?

Zakon o inšpekcijskem nadzoru (ZIN, Ur. l. RS, št. 43/07 in novele) določa skupna pravila raznovrstnih inšpekcij, tudi uvedbo in izvedbo postopka (primarno) v javnem interesu. Inšpekcijski postopek se vedno začne le po uradni dolžnosti, saj gre za postopek, v katerem se varuje javni interes po 125. členu ZUP (več o inšpekcijskem postopku v primeru Začetek (inšpekcijskega) postopka v javnem interesu na zahtevo stranke? - Upravna svetovalnica). Inšpekcijski nadzor je opredeljen kot upravno razmerje oziroma upravna zadeva. To pomeni, da gre za enostransko avtoritativno odločanje v posamičnem in konkretnem primeru v razmerju med oblastjo, ki stremi k varstvu javne koristi skozi veljavni predpis, in zasebnim nosilcem dejavnosti oz. drugo stranko. V tem pomenu je inšpekcijski nadzor razmerje, v katerem se postopek začne ex officio, le in kadar to zahteva domnevno ogrožena javna korist, ne pa zahteve posamičnih oseb (Kovač (ur.), Inšpekcijski nadzor – razprave, sodna praksa in komentar zakona, 2024, str. 253).

Varstvo javne koristi je opredeljeno v temeljnih načelih upravnega postopka, in sicer v 7. členu ZUP (načelo varstva pravic strank in varstvo javnih koristi) in v 5. členu ZIN (načelo varstva javnega interesa in varstva zasebnih interesov). Namen načela varstva pravic strank in varstva javnih koristi je uravnotežiti zasebno korist in javno korist pri odločanju v upravni zadevi, torej je njegov namen zagotoviti na eni strani učinkovito uresničevanje pravic strank, ne da bi bile pri tem kršene pravice drugih ali ogrožena javna korist. To pomeni, da mora upravni organ pri odločanju uporabiti predpisane ukrepe, ki so najugodnejši za uresničitev predpisanega namena (Kovač in Kerševan (ur.), KZUP, 2022, 1. knjiga, str. 111-116). Načelo varstva javnega interesa in varstva zasebnih interesov izhaja iz 7. člena ZUP, vendar je v ZIN razširjen, saj morajo biti naloge inšpekcijskega nadzora opravljene tako, da varujejo oba interesa. Pri varovanju javnega interesa in zasebnih interesov so najbolj zaželene situacije, ko je mogoče zadovoljiti oba interesa v celoti. V upravnem postopku nasploh nad zasebnim interesom prevladuje javni interes, zaradi katerega se postopek sploh začne in vodi, prav tako ni mogoče sprejeti odločitve, če bi bila v nasprotju z javnim interesom, saj bi bila nezakonita. V skladu z zapisanim je presoja javnega interesa glede začetka, vodenja in končanja inšpekcijskega postopka v izključni presoji inšpektorja (več o presoji javnega interesa v primeru Uvedba inšpekcijskega postopka; več v Kovač (ur.), Inšpekcijski nadzor, prav tam, str. 272-274).

Inšpektorji morajo skladno s 24. členom ZIN obravnavati prijave, pritožbe, sporočila in druge vloge v zadevah iz svoje pristojnosti, vendar to ne pomeni vsakokratnega - samodejnega začetka inšpekcijskega postopka (več o obravnavi vlog glej v primeru Obravnava prijav - Upravna svetovalnica). Odločitev o začetku postopka je odvisna od ocene, ali je v konkretnem primeru ogrožen javni interes, to pomeni, da je obravnava vlog namenjena vsebinski presoji dejstev, na podlagi katerih inšpektor presodi, ali je začetek postopka upravičen. Če torej na podlagi svoje procesne diskrecije inšpektor presodi, da iz sporočenih dejstev obstajajo razlogi, zaradi katerih bi lahko bil prizadet javni interes, bo inšpektor ugotovil tudi druga dejstva in okoliščine, ki so s tem povezani, in se odločil, ali bo inšpekcijski postopek sploh začel ali ne (Kovač (ur.), prav tam, str. 359).

Inšpektorji pri opravljanju nadzora iz svoje pristojnosti svoje ugotovitve pišejo v zapisnik. Zapisnik mora skladno z drugim odstavkom 76. člena ZUP obsegati natančen in kratek potek ter vsebino v postopku opravljenega dejanja in danih izjav. Pri tem se mora omejiti na tisto, kar se tiče same zadeve, ki je predmet postopka. Inšpektorji po prejeti prijavi najprej ocenijo, katere zatrjevane kršitve so relevantne za inšpekcijski nadzor v njihovi pristojnosti in postopek uvedejo le glede teh. Zapisnik mora jasno vsebovati tudi tiste točke, kjer nadzorovane kršitve niso bile ugotovljene, saj je inšpektor vodil postopek zoper stranko tudi glede teh.

Upravna inšpekcija izvaja nadzor nad izvrševanjem ZUPa in drugih zakonov, ki urejajo upravne postopke, kar opredeljuje 307. člen ZUP. Če upravni inšpektor pri nadzoru ugotovi kršitve pravil upravnega postopka, ki prizadenejo javni interes ali pravice strank, ali ponavljajoče se kršitve, ki niso odpravljene pravočasno, upravni inšpektor skladno s 307. b členom ZUP, z odločbo odredi ponovno udeležbo uradne osebe na usposabljanju za vodenje in odločanje v upravnem postopku. Skladno s 307. f členom ZUP upravni inšpektor o ugotovitvah nadzora napiše zapisnik, v katerem lahko predstojniku organa odredi, da v določenem roku odpravi nezakonitosti oz. izvede druge ukrepe.

Inšpekcijski nadzor se torej vodi (primarno) zaradi varstva javnega interesa in se začne izključno le po uradni dolžnosti. Inšpektor je dolžan obravnavati vse prejete prijave v celoti, pri čemer presodi, ali zatrjevane kršitve sodijo v njegovo pristojnost in ali pomenijo poseg v javni interes. Inšpekcijski postopek se torej vodi (le) glede relevantnih zatrjevanih kršitev. Ugotovitve inšpekcijskega postopka se zapisujejo v zapisnik, kateri mora jasno vsebovati tudi tiste točke, kjer nadzorovane kršitve niso bile ugotovljene, če je inšpektor vodil postopek zoper stranko tudi glede teh. Takšna vsebina zapisnika zagotavlja večjo transparentnost postopka, hkrati pa tako zapisan zapisnik omogoča bolj učinkovit nadaljnji inšpekcijski postopek.