Kako je z uvedbo inšpekcijskih postopkov, kjer sicer gre za kršitve predpisa, vendar gre za bagatelne zadeve?

Ali velja isto pa v primerih, ko gre npr. v okoljsko-gradbeno-cestnih zadevah za kršitve, ki izvirajo iz medsosedskih sporov?

Inšpekcijski postopki so postopki, ki se vedno začnejo po uradni dolžnosti zaradi varstva javnega interesa (125. člen ZUP, več v Kovač (ur.) Inšpekcijski nadzor, 2016).

Pristojni inšpektor namreč skrbi za to, da se preprečijo ali onemogočijo dejanja fizičnih in pravnih oseb, ki pomenijo poseg v javni interes, določen z materialnim predpisom, ki daje podlago za inšpekcijski nadzor, pri čemer je dolžan varovati interese fizičnih in pravnih oseb, ki so v skladu z materialnim pravom, kot določa 5. člen Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Ur. l. RS, št. 56/02 in nasl., ZIN). Kadar pristojni inšpektor ugotovi kršitve predpisa, katerega izvajanje nadzira, ustrezno ukrepa z namenom, da se čim prej vzpostavi zakonito stanje. Inšpekcijski nadzor je namreč nadzor nad izvajanjem oziroma spoštovanjem zakonov in drugih predpisov (2. člen ZIN). Področni predpisi torej določijo, kaj je javni interes na določenem področju.

Za uvedbo inšpekcijskega postopka je zato brezpredmetno tako vprašanje, ali gre za manjšo ali večjo neskladnost s področnim predpisom, kakor tudi, ali je ob javnem interesu podan tudi zasebni interes.

Torej je vsaka neskladnost ali kršitev, kjer izkazana najmanj verjetnost le te, po zakonu predmet inšpekcijskega nadzora. Javni interes je namreč določen kot pogoji za upravičenje ali obveznost oziroma ne/ujemanje s predpisi, ki določa pogoje za pravico oz. nalaganje obveznosti. Če neskladnost s predpisi vsaj verjetno obstaja, tudi morebitni hkratni obstoj sosedskega spora nima vpliva na delovanje inšpekcije, saj ta deluje s ciljem varstva javnega interesa, čeprav se v postopkih po uradni dolžnosti ob prisotnosti javne koristi obenem v določenih primer lahko odloča tudi glede dveh zasebnih pravnih interesov, ko so v postopku prisotni npr. stranski udeleženci (43. člen ZUP, katerih interes je nasproten glavni stranki (podrobneje o stranskih udeležencih v inšpekcijskih postopkih Remic v Kovač, prav tam, komentar k 24. členu ZIN).

Ali je ob zasebnem interesu podan tudi javni interes, je stvar presoje inšpektorja, pri čemer se postopek uvede, če se izkaže vsaj verjetna neskladnost s predpisi (podrobneje v Kovač, prav tam). Če se ugotovi, da je javni interes ogrožen, potem je inšpektor dolžan uvesti inšpekcijski upravni postopek. Če pa ugotovi, da javni interes ni podan oziroma ni vsaj verjetne kršitve predpisov, katerih spoštovanje oz. izvajanje je dolžan nadzirati, potem ni podlage za uvedbo postopka. Analogno velja, da v primeru, ko se med postopkom ugotovi, da nadaljevanje postopka po uradni dolžnosti, ki se začne in vodi v javnem interesu, prav zaradi odsotnosti (ogroženosti) javnega interesa ni (več) potrebno, se izda sklep o ustavitvi postopka (135. člen ZUP, glej tudi npr. sodbo UPRS I U 157/2017-15 z dne 12. 2. 2018).