Stranka vloži prijavo inšpekcijskemu organu. Ali je inšpektor dolžan prijavitelja seznaniti, kdaj približno ga bo obvestil o sprejetih ukrepih oziroma ustavitvi postopka in ali bo njegovo prijavo obravnaval prioritetno ali ne in zakaj, glede na strateške usmeritve za obravnavo prijav, ki jih inšpekcije javno objavijo?

Ali ima prijavitelj na voljo kako pravno sredstvo zoper odgovor inšpektorja, npr. če inšpektor njegove prijave ne uvrsti med prioritete?

Organ prejema vloge (prijave, sporočila, pritožbe, itd) po pošti, po elektronski pošti ali neposredno na sedežu organa. Če je vloga poslana preko e-pošte, informacijski sistem za vodenje evidence dokumentarnega gradiva organa prejem vloge samodejno potrdi s povratnim sporočilom v elektronski obliki, ki vsebuje navedbo prejetega sporočila ali njegovo celotno vsebino, datum in čas prejema. Stranki, ki odda vlogo ali drug dokument v fizični obliki, javni uslužbenec na njeno zahtevo potrdi prejem. Javni uslužbenec prejem lahko potrdi na kopiji dokumenta z navedbo organa, ki je dokument prejel, in datuma ter s svojim podpisom (glej 42. člen Uredbe o upravnem poslovanju (UPP, Ur. l. RS, št. 9/18 in nasl.).

Prijavitelj pa praviloma po določbah Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN, Ur. l. RS, št. 56/02 in nasl., glej zlasti 24. člen) ni stranka v postopku (več o tem v Kovač (ur.), Inšpekcijski nadzor, 2016, glej komentarje k posameznim določbam ZIN). ZIN pa vendar prijavitelju daje pravico biti obveščen o ukrepih oziroma rezultatih postopka, če to zahteva, pri čemer to velja šele po zaključku postopka.

Zato inšpektor ni dolžan prijavitelju pošiljati nobenih naknadnih obvestil o prejemu prijave ali ga seznanjati, ali in kako bo obravnaval njegovo prijavo, tudi če to prijavitelj izrecno navede v prijavi.

V skladu s sklepom Vlade RS št. 06100-4/2015/15 z dne 2. aprila 2015, ministrstva, inšpektorati v njihovi sestavi in inšpekcije, ki delujejo v ministrstvih, na svojih spletnih straneh objavijo kriterije za določanje prioritetnih inšpekcijskih nadzorov, upoštevaje oceno tveganja na posameznem področju, vendar je odločitev o tem, kako bo prijava rangirana, glede na usmeritve za obravnavo prijav, stvar notranjega dela organa in za njo inšpektor neposredno odgovarja vodstvu inšpektorata. 24. člen ZIN inšpektorju nalaga, da mora obravnavati prijave, pritožbe, sporočila in druge vloge v zadevah iz svoje pristojnosti in vlagatelje na njihovo zahtevo obvestiti o svojih ukrepih najkasneje po opravljenem nadzoru in sprejetem zadnjem ukrepu oziroma ustavitvi postopka. Iz navedenega sledi, da je inšpektor dolžan vlagatelja, ki je to zahteval, obvestiti o svojih ukrepih ali ustavitvi postopka, ni pa ga dolžan obveščati o uvedbi ali poteku postopka.

O poteku postopka se obvešča le osebe na podlagi sedmega odstavka 82. člena ZUP, glej pa tudi 43. člen ZUP in 229. člen ZUP, ki urejajo pravice oseb z izkazanim pravnim interesom v postopku nadzora nad zavezano glavno stranko. Torej bi bil prijavitelj o poteku postopka obveščen po ZUP le, če bi izkazal pravni interes in voljo za vstop v postopek, npr. če bi bil z nezakonitim ravnanjem zavezanca neposredno prizadet (več v Kovač (ur.), 2016; prim. tudi Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, komentar k 43., 82. in 142. členu ZUP).

ZIN ne določa, v kakšnem času mora organ prijavitelja obvestiti o svojih ukrepih. Zato se smiselno upošteva 15-dnevni rok iz 17. člena UUP, po katerem organi odgovarjajo na dopise pošiljatelja) Torej, če se postopek ne uvede, mora inšpektor o tem seznaniti prijavitelja v roku 15 dni od prejema prijave, medtem ko v primeru uvedbe postopka rok 15 dni za obvestilo teče šele od zaključka postopka na prvi stopnji. Rok 15 dni se šteje od izvršljivosti ukrepa inšpektorja, torej zaradi pravila o nesuspenzivnosti pritožbe po ZIN, v 15 dneh od vročitve odločbe zavezancu.

V obvestilo prijavitelju (brez pravnega interesa), ki mora biti v obliki dopisa (glej 63. člen UUP), se navede le, če/da je bil postopek uveden in da so bili, glede na morebitne ugotovljene nepravilnosti, odrejeni ukrepi v skladu z zakonom. Ne navaja se detajlna razlaga, kaj in do kdaj mora zavezanec izvesti naloženo, saj slednje velja v razmerju do javne koristi in ne pravnega interesa prijavitelja, upoštevati pa je treba tudi varstvo podatkov zavezanca v odnosu do splošne javnosti, kamor sodi prijavitelj (brez pravnega interesa).

Ker prijava ni zahteva po ZUP, niti odgovor inšpektorja na podlagi 24. člena ZIN ne predstavlja odločitve, ampak zgolj informacijo. Posledično pritožba zoper tak odgovor ni dopustna iz vseh že zgoraj navedenih razlogov. Če bi prijavitelj vendar podal pritožbo, se ta zavrže zaradi nedovoljenosti oziroma neizkazane legitimacije po 240. členu ZUP.

Več o obravnavah prijav glej tudi primer Rok za odgovor na prijavo in zahtevo za obvestilo o ukrepih in Način obveščanja prijaviteljev o ukrepih inšpektorata. Imajo pa tako prijavitelj kot vsaka druga oseba brez pravnega interesa pravico do informacij javnega značaja v (upravnih) zadevah tudi z vložitvijo vloge na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ, Ur. l. RS, št. 24/03 in nasl.)