Pooblaščena uradna oseba za vodenje postopkov je vodila postopek s težavno stranko, stranka pa je med postopkom zahtevala izločitev te uradne osebe. Predstojnik, ki odloča o izločitvi uradnih oseb (v tem primeru na CSD) je uradno osebo le obvestil o zahtevku stranke, drugih dejanj ni bilo. Ali lahko in če da, ali je primerno, da ima uradna oseba pravico do vpogleda v spis po 82. členu ZUP?

Nepristranskost pri vodenju in določanju v postopku je temelj formalne zakonitosti, kar se kaže tudi v tem, da ZUP v 237. členu določa primer nespoštovanja določb o objektivnosti uradnih oseb kot bistveno postopkovno napako in samostojni pritožbeni razlog (glej tudi primer Ne/zakonitost odločbe izdane pred odločitvijo o zahtevi za izločitev uradne osebe).

Če stranka meni, da je uradna oseba pristranska, ker so izpolnjeni pogoji iz 35. člena ZUP za nujno izločitev uradne osebe ali tudi okoliščine po 37. členu ZUP, ima ves čas postopka pravico, da zahteva izločitev uradne osebe iz postopka. Uradna oseba v primeru absolutnih razlogov po 35. členu ZUP od zahteve stranke za izločitev ne sme opravljati nobenih dejanj v postopku, razen tistih, ki so nujno potrebni ter se ne smejo odlagati (npr. zaradi javnega interesa). V primeru, da stranka zahteva izločitev uradne osebe zaradi drugih okoliščin po 37. členu ZUP, pa uradna oseba v upravni zadevi nadaljuje z delom ( glej tudi Izločitev uradne osebe zaradi dvoma v njeno nepristranost pri delu). Stranka mora v primeru zahteve po izločitvi uradne osebe zaradi dvoma v nepristranost uradne osebe konkretno in natančno navesti, iz katerih razlogov zahteva izločitev uradne osebe, trditveno in dokazno breme sta torej na strani stranke.

Za odločanje o izločitvi je pristojen načelno predstojnik organa, kjer se vodi postopek; za posamezen organe, glej 38. člen ZUP (npr. pri CSD, ki so nosilci javnih pooblastil), odloča predstojnik pritožbenega organa, torej minister). Predstojnik, ki odloča o izločitvi uradne osebe, izda o zahtevi stranke sklep (glej več v primeru Kdo pripravi in izda sklep o izločitvi uradne osebe).

Predstojnik mora o zahtevku stranke obvestiti uradno osebo, da ta ve, katera dejanja sme, mora oz. ne sme (več) izvajati. V skladu z načelom proste presoje dokazov (10. člen ZUP) lahko predstojnik pri presoji okoliščin za (ne)izločitev po potrebi pridobi dodatne dokaze in jih ocenjuje ter tehta, smiselno na podlagi njih tudi presodi stanje. Predstojnik mora, preden izda sklep o (ne)izločitvi uradne osebe, praviloma zaslišati uradno osebo, glede suma stranke v pristranskost oz. se z njo pogovoriti o zatrjevani zahtevi oziroma očitkih. Glede na to, da v ZUP ni opredeljeno, kaj vse se lahko šteje kot pristranskost uradne osebe, kadar gre za zahtevo na temelju 37. člena ZUP, predstojnik v teh primerih smiselno to tudi presodi in ta pojem vsebinsko dopolni (Kovač in Jerovšek, 2024, Upravni postopek in upravni spor, str. 41). Uradni osebi, za katero se zahteva izločitev zaradi pristranosti, lahko predstojnik da na vpogled zahtevek stranke, ni pa to obvezno oz. pravica uradne osebe.

Predstojnik lahko torej sooči uradno osebo z navedbami stranke na različne načine, nima pa uradna oseba vpogleda na temelju pravice do pregleda dokumentov po 82. členu ZUP. Zadevna podlaga je po ZUP usmerjena namreč v razmerje med organom in stranko (več v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, glej komentar k 82. členu ZUP). Le osebe v položaju stranke (npr. poleg glavne stranke tudi stranski udeleženec ali zastopniki strank ali javnega interesa) imajo pravico vpogleda v spis, ne pa uradne osebe v razmerju do predstojnika/ov.

Če pa bi predstojnik ugotavljal velike strokovne napake pri delu uradne osebe, ki bi lahko vodile celo v njeno disciplinsko ali druge vrste pravno odgovornost, ima ta uslužbenec v potencialnem npr. disciplinskem postopku seveda pravice obrambe, ki pa jih ne ureja ZUP, temveč delovnopravni predpisi.