Kako se zaključi inšpekcijski postopek v primeru, da so z odločbo odrejeni ukrepi realizirani in kako, če niso?

Ali mora biti pri kontrolnem ogledu na terenu po izdani ureditveni odločbi zavezanec prisoten, in če ne-ali ga je treba o ugotovitvah obvestiti in mu dati pravico izjaviti se? Kakšen dokument o ogledu se sicer izdela – zapisnik ali uradni zaznamek?

Kako se pravilno vodi oz. evidentira izvršilni postopek? Ali bi bilo nujno odpirati ločen spis/zadevo, v kateri se pod novo opravilno številko vodi izvršba oziroma več izvršb ena za drugo, v primeru da do realizacije ukrepa ne pride takoj?

V inšpekcijskem postopku je zavezanec predložil splošno pooblastilo odvetnika, ki velja "v zvezi z zadevo v kateri je pooblastilo dano", ali to pooblastilo nato ne velja v postopku izvršbe in mora inšpektor sklep o dovolitvi izvršbe vročati zavezancu in ne več pooblaščencu, ki je bil pooblaščen le za inšpekcijski postopek?

Inšpekcijski postopki sodijo med upravne postopke, uvedene in vodene po uradni dolžnosti zaradi varstva javnega interesa v smislu zagotavljanja spoštovanja veljavnih predpisov s strani zavezancev, kot izhaja iz določil ZUP o oficialnih postopkih in Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN, Ur. l. RS, št. 56/02 in nasl.). Zato se v postopku, ki je bil zaključen z ureditveno (ali prepovedno) odločbe ne prepušča stranki, da naloženo obveznost izpolni ali ne, ampak mora organ, ki je vodil postopek, zagotoviti tudi izvršitev naloženega.

Uradna oseba realizacijo z odločbo naložene obveznosti po preteku roka za izpolnitev zato ugotavlja bodisi neposredno s terenskim ogledom bodisi posredno preko dokazil, ki jih posreduje stranka. Ta faza je nujna, da se po potrebi zadeva nadaljuje z uvedbo in izvedbo (prisilne) izvršbe, pri čemer se izvršilni postopek uvede le, če ni stranka že sama izpolnila obveznosti v danem roku oz. vsaj pred preverjanjem uradne osebe o izpolnitvi odločbe, ki pa mora biti - čeprav gre za instrukcijski rok in tudi kasneje obveznost zavezanca ne zastara - glede na roke o izvršbi izvedeno največ v 30 dneh od izteka paricijskega roka (glej 290. člen ZUP).

Kdaj je potrebno sestaviti zapisnik, določa prvi odstavek 74. člena ZUP, in sicer se zapisnik sestavi o ustni obravnavi, o ustnih izjavah strank ali drugih oseb in o drugih pomembnejših dejanjih v postopku. Pomembnejša dejanja v postopku pomenijo nedoločen pravni pojem. Uradna oseba je tista, ki presodi v konkretnem primeru, ali gre za tako dejanje. Zlasti so pomembnejša tista dejanja, ki imajo posledice za stranke (na primer so podlaga za odločitev o njeni pravici, obveznosti ali pravni koristi, glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 1. knjiga, str. 483, glej tudi sodbo UPRS U 2303/2006 z dne 28. 10. 2008 in sodbo VSRS I Up 64/2001 z dne 10. 11. 2004, pa tudi primer Kdaj sestaviti zapisnik in kdaj uradni zaznamek in primer Ogled - napisati zapisnik ali uradni zaznamek?).

Prisostvovanje zavezanca pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora je do določene mere fakultativno in ne obligatorno (glej sodba UPRS I U 373/2021-34, z dne 11. 7. 2023), prim. Kovač, Ogledi, obravnave in pravica biti slišan med zakonitostjo in učinkovitostjo, Pravna praksa, št. 6-7, 2024, str. 8-10), tj. dokler je pred izdajo odločbe zadoščeno načelu zaslišanja stranke (9. člen ZUP), lahko izjemoma torej tudi izven ustne obravnave. V primeru, ko pa je postopek že končan z izdajo odločbe in inšpektor opravi kontrolni ogled, ker preverja, ali je odločba izvršena, in ugotovi, da je zavezanec izvršil z odločbo odrejene ukrepe, ni pravne podlage (niti smisla) za obveščanje, da je izpolnil obveznost, tudi če zavezanec pri ogledu ni prisoten. Inšpektor lahko, posebej na vlogo stranke, to obvesti, češ da izvršba ne bo uvedena, ni pa tega dolžan, saj se šteje, da je izpolnitev odločbe oz. nasploh spoštovanje predpisov in oblastnih aktov breme zavezane stranke. Tedaj v skladu z ZUP zadošča, da inšpektor v zapisniku, če je opravil ogled, ali uradnem zaznamku, če je stranka poslala dokaz o izpolnitvi npr. na sedež organa, označi, da je odločba izvršena (glej Kovač (ur), Inšpekcijski nadzor: razprave, sodna praksa in komentar zakona, 2016, str. 195, glej tudi primer). Torej se v teh primerih tudi ne izdaja sklepa o ustavitvi postopka, ker bi v zadevi obstajala dva različna akta, prvotna odločba in sklep o ustavitvi postopka. Zadeva se zaključi z ugotovitvijo organa, da je odločba izpolnjena v danem roku, a se o tem ne izdaja posamičnih upravnih aktov - le s pisarniško odredbo se posreduje zadevo v tekočo zbirko dokumentarnega gradiva kot rešeno (glej primer). Izrecna obveznost, da bi moral biti zavezanec obveščen o zaključku postopka torej ni predpisana oz. je zagotovljena že z vročitvijo odločbe o obveznosti, je pa moč zavezanca informirati o poteku in zaključku postopka na njegovo prošnjo v skladu z načelom dobrega upravljanja.

Če pa inšpektor s kontrolnim pregledom ugotovi, da zavezanec ni izpolnil z odločbo odrejenih ukrepov, mora najprej sestaviti zapisnik (kot zgoraj), skladno z določbo 290. člena ZUP (in nadaljnjimi členi) pa v tem primeru nadalje začeti postopek izvršbe (glej primer).

O ugotovitvah kontrolnega ogleda pa se zavezanca posebej ne obvešča, se ga torej niti ne vabi na kontrolni ogled niti se mu ne pošilja zapisnika o kontrolnem pregledu v pripombe, ker se ga o stanju zadeve seznani direktno s sklepom o dovolitvi izvršbe, zoper katerega ima na podlagi določil 290. člena ZUP možnost pritožbe na organ druge stopnje. Načelu zaslišanja oz. sodelovanja stranke v postopku je moralo namreč biti zadoščeno že v predhodnem matičnem postopku naložitve obveznosti, medtem ko zgolj preverjanje izpolnitve odločbe ne pomeni odločanja o pravici, pravni koristi ali obveznosti stranke. Pravica izjaviti se je tako omejena na matični postopek in izpodbijanja naloženega (potencialno nesorazmernega) sredstva prisilitve s sklepom o izvršbi, ne pa na prisostvovanje in participacijo pri preverjanju realizacije izvršilnega naslova.

Izvršilni postopek, voden po določbah ZUP, je sicer od matičnega postopka samostojen in ločen postopek. Za izvršilni postopek veljajo posebna pravila ZUP (ali tudi ZDavP-2 in ZIZ), predmet tega postopka pa ni sama odločitev o obveznosti, temveč le določitev načina prisilitve za izpolnitev obveznosti. Zato tudi npr. ni razloga, da ne bi matičnega in izvršilnega postopka vodila ista uradna oseba (ne gre za odločanje dvakrat o istem niti podlago za izločitev; več Podlipnik, v Kovač in Kerševan, prav tam, 2022, 2. knjiga, glej komentarje od člena 282 do 306).

Zaradi ločenosti upravnega postopka, v katerem se izda izvršilni naslov, in upravnega izvršilnega postopka, je treba ugotoviti, da gre v obeh zadevah za drugo vsebinsko vprašanje oziroma nalogo. V upravno procesnem smislu gre za dve samostojni oziroma ločeni upravni zadevi (2. člen ZUP), zato tudi v smislu poslovanja z dokumentarnim gradivom govorimo o dveh zadevah, ki se kot taki številčita z različnima številkama (gl. 23. točko 6. člena Uredbe o upravne poslovanju (UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in nasl.; v nadaljevanju: UUP). 60. člen Uredbe o upravne poslovanju (UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in nasl.) določa, da se zadeve, ki so vsebinsko ali formalno povezane v evidenci, povežejo z zaznamkom na vsaki od povezanih zadev.

Stranka v upravnem postopku ni zavezana postopati osebno in lahko za to pooblasti pooblaščenca (glej primer). Pooblastilo je lahko splošno za ves postopek ali posebno za določena dejanja v postopku oz. je omejeno kako drugače, kot to določa 57. člen ZUP. V primeru, ko je v matičnem postopku (inšpekcijskem), dano splošno pooblastilo, to ne velja tudi za izvršilni postopek. Izvršba je namreč poseben upravni postopek. Ni le faza matičnega postopka, ampak samostojni upravni postopek (v Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 268). Zato je treba pri zadevah, ko podaja že v izvršilnem postopku izjave volje pooblaščenec, ki je bil pooblaščen (le) za matični postopek, posebej predložiti tudi pooblastilo za izvršilni del oz. mora organ stranko oz. domnevnega pooblaščenca pozvati k temu.