Kako naj ravna inšpekcijski organ v primeru, ko v okviru svoje pristojnosti ugotovi, da ni kršitev, kot izhajajo iz prijave, pri čemer pa se prijava nanaša na delovna področja več inšpekcij, ki jim je ta inšpektorat zadevne dele prijave odstopil? Ali se v tem primeru postopek ustavi, kot če bi se prijava nanašala le na področje tega inšpektorata?

Ob opravljenem ogledu v postopku, ki je bil uveden po uradni dolžnosti (inšpekcijski nadzor), so bile ugotovljene nepravilnosti, zaradi katerih je bil sestavljen zapisnik in vročen zavezancu glede odprave nepravilnosti in podajanja pripomb. Ob ponovno opravljenem ogledu v odsotnosti zavezanca je bilo ugotovljeno, da so nepravilnosti odpravljene, le-te pa so predstavljale tudi prekršek, zato je bil uveden prekrškovni postopek. Kako naj ravna organ, da bo pravilno zaključiti ta postopek, ki je prešel v prekrškovno zadevo? Kaj pa, če stranka izpolni obveznost, bodisi že med postopkom bodisi po izdaji odločbe bodisi med izvršbo?

Po ZUP se postopek nikakor ne more končati drugače kot z odločbo ali sklepom, pri čemer, če to terja varstvo javnega interesa, matičnemu postopku izdaje odločbe ali sklepa, sledi še izvršilni postopek. Postopek se torej po uradni dolžnosti po četrtem odstavku 135. člena ZUP (ki določa, da postopek, ki se je začel po uradni dolžnosti, organ lahko ustavi) ustavi s sklepom, če ukrepi niso potrebni. Zaradi specialnosti področja pa Zakon o inšpekcijskem nadzoru (ZIN; Ur. l. RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo in 40/14)) določa drugačno postopanje kot ZUP. Vendar naj spomnimo, da so tudi inšpekcijski postopki praviloma primarno upravni, torej mora inšpektor voditi upravni postopek (matični in po uradni dolžnosti še izvršilni) do konca po pravilih ZIN in podrejeno ZUP, medtem ko je morebitni prekrškovni postopek vzporeden izreku ukrepa in izvršbi v upravni zadevi. Cilj upravnega postopka je namreč zagotovitev spoštovanje predpisov s strani stranke (od sedaj naprej), medtem ko je cilj prekrškovnega postopka sankcionirati kršitelja za kršitev predpisov (za nazaj).

V 28. členu ZIN tako določa, da v primeru, ko je v postopku inšpekcijskega nadzora ugotovljeno, da zavezanec ni storil kršitve zakona ali drugega predpisa, inšpektor postopek ustavi. Po ZIN se postopek ustavi s sklepom ali v obliki zapisa o ustavitvi postopka v okviru zapisnika o pregledu, npr. v sklopu vzorčenja pa se to navede na spremni dopis, ko je zavezancu poslan izvid analize. V obrazložitvi sklepa oziroma v zapisniku inšpektor navede obseg opravljenega nadzora in razloge za ustavitev postopka.

V primeru, ko ista prijava predstavlja več vlog, za katere so pristojni različni organi, mora in sme inšpekcijski organ rešiti vloge, za katere je stvarno pristojen, ostale pa odstopiti drugim pristojnim organom (65. člen ZUP), sicer bi storil bistveno postopkovno napako (gl. 1. točko drugega odstavka 237. člena ZUP). Inšpekcijski organ, če je prijavo presodil (v okviru svoje pristojnosti) kot tehtno in postopek uvedel, postopek mora tudi zaključiti. Ko organ zaključi z ugotavljanjem morebitnih nepravilnosti v svoji pristojnosti, če le teh ne ugotovi, ravna po 28. členu ZIN v inšpekcijskem postopku po enem izmed že prej omenjenih načinov tj. s sklepom ali v obliki zapisa o ustavitvi postopka - ne glede na to, če in kako se s preostalimi deli prijave še vedno ukvarjajo drugi pristojni organi. Samostojna upravna zadeva je namreč tisti del nadzora po prijavi, ki sodi v pristojnost posameznega organa.

Po drugem odstavku 31. členu ZIN velja tudi, da v primeru ustavitve inšpekcijskega postopka v skladu s prvim odstavkom 28. člena tega zakona, trpi stroške inšpekcijskega postopka organ. Organ trpi tudi stroške dejanj oziroma opravil v inšpekcijskem postopku, ki se nanašajo na tisti del nadzora, pri katerem niso bile ugotovljene nepravilnosti.

V primeru, ko inšpektor ob pregledu ugotovi nepravilnosti, drugi odstavek 33. člena ZIN določa. da če inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora odkrije nepravilnosti in oceni, da je glede na pomen dejanja opozorilo zadosten ukrep, najprej le ustno opozori na nepravilnosti ter na njihove posledice in določi rok za njihovo odpravo.
Kasneje lahko izvede kontrolni pregled in če je le-ta izveden ter je ugotovljeno, da so nepravilnosti odpravljene, se zaradi specialnih določb ZIN postopek ustavi v obliki zapisnika o opravljenem kontrolnem pregledu, izvod pa se vroči tudi stranki. Če pa se preveri izpolnitev opozorila drugače (brez pregleda in nadaljnje izdaje novega zapisnika), npr. s predložitvijo dokazil s strani zavezanca neposredno organu ali prek informacije drugega organa, mora ta izdati sklep o ustavitvi postopka po 135. členu ZUP.

Če so bile že v začetku upravnega postopka ugotovljene tudi nepravilnosti, ki predstavljajo prekršek, inšpektor na podlagi 32. člena ZIN vzporedno uvede prekrškovni postopek v skladu z Zakonom o prekrških (ZP-1, Ur. l. RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US, 73/19 – odl. US, 175/20 – ZIUOPDVE in 5/21 – odl. US)). Inšpektor zaključi inšpekcijski upravni postopek:

*če opravi kontrolni pregled o izpolnitvi opozorila in ugotovi korektno stanje, v zapisniku o ugotovljenih dejstvih ob kontrolnem pregledu navede, da so bile le-te odpravljene in se s tem postopek ustavi (kadar gre za vzorčenje, pa se postopek ustavi celo le z dopisom stranki, da v vzorcih ni ugotovljenih nepravilnosti); če preveri izpolnitev opozorila drugače, tako da o tem dejanju ne sestavi zapisnika, vendar je bilo opozorilo upoštevano, se izda sklep o ustavitvi postopka po ZIN in ZUP;
*če pa opozorilo ni bilo upoštevano, inšpektor nadaljuje z izdajo ureditvene odločbe in po potrebi vodi izvršbo.

Zaradi morebitnega storjenega prekrška se postopek vodi še v prekrškovni zadevi, ni pa prekrškovni postopek nadomestilo niti akta o zaključku upravnega postopka niti izvršbe v upravni zadevi.

Če je bila izdana v upravni zadevi ureditvena odločba, pa šele po njeni izdaji stranka izpolni obveznost, se izvršilni postopek ne uvede, ne izdaja pa se sklepa o ustavitvi postopka (sicer bi v zadevi obstajala dva različna akta, prvotna odločba in sklep o ustavitvi postopka). Prav tako ni pravne podlage za obveščanje stranke, da je izpolnila obveznost. Zadeva se torej zaključi z ugotovitvijo organa, da je odločba izpolnjena v danem roku, a o tem ne izdaja aktov - le s pisarniško odredbo posreduje zadevo v tekočo zbirko dokumentarnega gradiva kot rešeno. Če pa stranka v danem roku obveznosti ni izpolnila, mora organ po uradni dolžnosti izdati sklep o izvršbi po 290. členu ZUP. V kolikor stranka izpolni obveznost med tekom še ne zaključenega izvršilnega postopa, se izda sklep o ustavitvi izvršbe po 293. členu ZUP, sicer pa se izvršba izpelje do konca in nato ravna enako kot če bi stranka izpolnila obveznost že pravočasno po izdani odločbi.