Iz Upravna Svetovalnica
Zadeva: Stvarna pristojnost za ukrepanje, določena v podzakonskem aktu - V USKLAJEVANJU
Datum odgovora: 22. 7. 2024
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi upravni postopek
Vprašanje:
Ali inšpektor lahko ukrepa, če stvarna pristojnost za inšpekcijski nadzor ni določena v zakonu, ampak v podzakonskem aktu?
Odgovor:
Pristojnost ali kompetenca se običajno opredeljuje kot pooblastilo posameznega organa za opravljanje nalog, za katere je ustanovljen. Opredelitev pristojnosti hkrati pomeni, da organ sme in mora izvršiti upravno nalogo (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 1. knjiga, str. 184).
Stvarna pristojnost organov za odločanje v upravnih zadevah se določa po predpisih, ki urejajo posamezno upravno področje ali določajo organizacijo in delovna področja posameznih organov (prvi odstavek 15. ZUP). Stvarno pristojnost praviloma določajo predpisi, ki urejajo materialna vprašanja določenih upravnih zadev (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 1. knjiga, str. 186), kot tudi upravno - organizacijski predpisi, s katerimi je določena pristojnost organov. Z drugimi besedami - upravni organ je stvarno pristojen za odločanje v upravni zadevi le, kolikor ima pooblastilo za tako odločanje, ki ga določa zakon ali na zakonu temelječi predpis (Sodba UPRS III U 270/2015 z dne 24.6.2016).
Načelo zakonitosti (6. člen ZUP) (več v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 1. knjiga, str. 98-110) določa, da organ odloča po zakonu, podzakonskih predpisih, predpisih samoupravnih lokalnih skupnosti in splošnih aktih, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil. Načelo zakonitosti posega tudi na vprašanje hierarhije pravnih predpisov (prav tam, str. 45), kar pomeni, da morajo biti zakoni, podzakonski predpisi in drugi splošni akti v skladu z ustavo, kakor določa 153. člen Ustave Republike Slovenije (URS, Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl.).
Predpisi so splošni akti, ki jih v okviru svoje pristojnosti in po predpisanem postopku sprejme ustrezen organ, in morajo biti objavljeni (državni predpisi v državnem uradnem listu, predpisi lokalnih skupnosti pa v uradnem listu, ki ga te same določijo), preden začno veljati. Le to določa 154. člen Ustave Republike Slovenije (URS, Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl.).
Iz navedenega sledi, da p'ristojnost kot element formalne zakonitosti lahko vedno določa zakon' (na podlagi katerega naj bi se nadziralo tudi podzakonski akt, izdan na podlagi tega zakona) in ne le podzakonski akt (ne sme pa je določati npr. nek interni akt, ker ti nimajo narave predpisa, saj niso sprejeti po predpisanem postopku in javno objavljeni). Če pa podzakonski akt, npr. pravilnik, izrecno določi stvarno pristojnost, lahko to določi le na podlagi in v okviru izvršilne klavzule zakona (oz. v izvirnih občinskih zadevah odloka). Ta klavzula je pogosto tudi bolj splošna, kot npr. zakon določa, »da je ministrstvo/inšpektorat, pristojen za področje X« ali pa »nadzor nad tem predpisom opravlja ministrstvo/občina«, torej ne določa konkretno organa nadzora, kar pa ne pomeni, da ta ne bi smel biti na tej podlagi določen v podzakonskem aktu.
Npr. vprašanje pravilne določitve stvarne pristojnosti za nadzor izhaja tudi iz Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ, Ur. l. RS, št. 51/06) kjer je določeno, da nadzor nad tem zakonom izvaja ministrstvo (tretji odstavek 32. člena ZDIJZ), šele iz podzakonskega akta, t.j. Uredbe o organih v sestavi ministrstev (Ur. l. RS, 35/15 in nasl.), pa izhaja bolj konkretizirana stvarna pristojnost, saj ta v drugi točki , drugega odstavka 9. člena določa, da Inšpektorat za javni sektor (IJS) opravlja naloge inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem predpisov, ki urejajo splošni upravni postopek in posebne upravne postopke, upravno poslovanje in dostop do informacij javnega značaja (pri čemer pa pri slednjem ne določi oblike nadzora, t.j. prekrškovni nadzor), glede na siceršnje pristojnosti IJS pri nadzoru nad vsemi predpisi (torej tudi ZDIJZ) in glede na to, da IJS sicer ni prekrškovni organ).
Torej inšpektor sme in mora ukrepati, če je njegova pristojnost določena v zakonu ali podzakonskem aktu na podlagi zakona, a ne drugače, ali podrobneje kot zakon/i (glej primer). Če pa je podzakonski akt v nasprotju z zakonom, pa velja, da upravni organ (inšpektor) (v skladu z načelom zakonitosti (6. člen ZUP), praviloma ravna po veljavnih predpisih, tudi če meni, da ti niso v skladu z ustavo in zakonom (glej primer).
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.