Iz Upravna Svetovalnica
Zadeva: Postopanje v inšpekcijskem postopku v primeru (ne)opravičenega neodzivanja inšpekcijskega zavezanca oziroma njegovega izmikanja sodelovanju v inšpekcijskem postopku - V USKLAJEVANJU
Datum odgovora: 27. 10. 2023
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi upravni postopek / drugo
Vprašanje:
Na inšpektoratu vodijo inšpekcijski postopek zoper zavezanca v eni od zadev iz okvira njihove pristojnosti. Inšpekcijski zavezanec inšpektorju onemogoča izvedbe ogleda tako, da mu onemogoča dostop do predmeta, ki ga mora inšpektor pregledati v dokaznem postopku in se nahaja v notranjosti prostorov v lasti oz. posesti inšpekcijskega zavezanca. Zaradi tega inšpektorat zavezancu že leto dni vsak mesec posebej pošilja vabilo za sodelovanju v postopku, vendar se inšpekcijski zavezanec na vabila ne odzove. Po nekajmesečnem neodzivanju na vabila je zavezanec na inšpektoratov naslov poslal zdravniška opravičila za vse mesece nazaj (odločbe po mesecih). V predmetni zadevi obstaja utemeljen sum, da se zavezanec izogiba svojim obveznostim in, da so njegova zdravniška opravičila, ki mesečno sovpadajo z vabili inšpektorata, sporna.
Ali obstaja možnost preverbe zdravniških opravičil? Postavlja se vprašanje, kako naj inšpektorat učinkovito izvede svoja pooblastila in inšpekcijski postopek kljub nasprotovanju inšpekcijskega zavezanca oziroma očitnem njegovem izmikanju sodelovanja v inšpekcijskem postopku?
Odgovor:
Inšpektorat, pristojen za določeno področje oz. določen inšpektor vodi postopek v skladu s svojimi pooblastili in na podlagi Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN) . Inšpekcijski postopek se vodi po uradni dolžnosti, zato inšpektor v okviru tega postopka sam določa način izvedbe postopka oz. posamezna dejanja, ki so potrebna za učinkovit in zakonit postopek. Pri svojem delu je vezan na zakon (predvsem je to ZIN), v katerem so določene pooblastila, ki jih ima pravico uporabiti. Inšpektor ima tako na podlagi 19. člena ZIN med drugim posebna pooblastila, da v okviru nalog inšpekcijskega nadzora pri zavezancu pregleda prostore in vstopi na parcele ter zemljišča teh oseb. Le-to nadalje urejata 20. in 21. člen ZIN . V skladu z 20. členom ZIN inšpektor svoj ogled ni dolžen v naprej napovedati, vendar v praksi inšpektorji svoj ogled ne napovejo le v primeru, ko bi predhodna napoved lahko vplivala na učinkovitost izvedbe ogleda oziroma nadzora (za več glej Kovač (ur.), 2016, Inšpekcijski nadzor). Ob tem velja izpostaviti smiselnosti najave inšpekcijskega nadzora zmeraj, ko je pričakovati, da je za učinkovito in ažurno obravnavo procesnega dejanja (npr. ogled predmeta, prostora, itd.) potrebna prisotnost inšpekcijskega zavezanca (kot je tudi v obravnavanem primeru izpostavljeno). Inšpekcijskega zavezanca v takšnih primerih inšpektor predhodno obvesti o nameravanem procesnem dejanju (npr. ogled predmeta ali prostora).
Inšpektor ima pravico brez predhodnega obvestila ter brez dovoljenja zavezanca oziroma njegove odgovorne osebe ne glede na delovni čas vstopiti v prostore in objekte, na zemljišča in parcele ter k opremi in napravam iz prejšnjega člena, če z zakonom ni drugače določeno. (20. člen ZIN). V teh primerih si mora inšpektor za vstop v prostor pridobiti odločbo pristojnega sodišča (2. odstavek 20. člena ZIN). Nadalje ima inšpektor po 3. odstavku 20. člena ZIN pravico vstopiti v prostor mimo volje zavezanca ob pomoči policije, v kolikor zavezanec ob neupravičenih razlogih ne dovoli vstopa v prostore ali objekt.
V kolikor neko procesno vprašanje ali institut v okviru inšpekcijskega postopka ni urejeno z ZIN-om, ravna inšpektor po 3. členu ZUP in izvede postopek po pravilih, določenih v ZUP. Torej, če zavezanec kot upravičen razlog za odklon priloži zdravniško opravičilo, le to štejemo kot javno listino, ki je podrobno urejena s členi od169. člena do 177. člena ZUP . Posebnost javnih listin je njihova dokazna vrednost, saj kar javna listina potrjuje ali določa, ni absolutno resnično, ampak je zgolj domneva. Ta velja, dokler niso predloženi dokazi, da je javna listina neresnično potrjena in je dejansko stanje drugačno. Če organ dvomi o pristnosti predložene listine, mora to preveriti pri izdajatelju (za več glej Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, komentar k 169. členu). Inšpektor lahko torej dvomi o pristnosti zdravniškega opravičila, in se o tem prepriča pri izdajatelju listine, torej pri uradni osebi, ki je strokovno usposobljena za presojo zdravstvenega stanja posameznika (za slednje lahko smiselno upoštevamo VSM Sodba in sklep I Cp 939/2018 z dne 24.04.2019 in VSL Sklep II Kp 19859/2010 z dne 18.02.2020).
V primerih, ko prihaja do izmikanja inšpekcijskih zavezancev, predvsem, ko gre za fizično preprečevanje (npr. z preprečevanjem vstopa v nek prostor, kjer je potrebno izvesti procesno dejanja, npr. ogled) ima inšpektor torej možnost, da si za vstop v prostore inšpekcijskega zavezanca zagotovi pravno podlago ( to pa je odločba pristojnega sodišča), v primeru, da pa ob tem kljub temu pričakuje ali naleti na odpor inšpekcijskega zavezanca, ima pravico vstopi v prostor s pomočjo policije (20. člen ZIN).
V primeru, ko inšpekcijski zavezanec s svojimi ravnanji ovira ali celo preprečuje izvedbo inšpekcijskega postopka, z dejanji, ki predstavljajo prekršek po določbah38. člena ZIN, lahko inšpektor inšpekcijskega zavezanca kaznuje v hitrem prekrškovnem postopku (izdaja plačilnega naloga). Glede že uvedenih preškrkovnih postopkov in možnosti inšpektorata glej primer 1 na tem portalu: Postopanje (inšpekcijskega) organa, ko stranka ne izvede naloženega v odločbi.
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.