Ali lahko stranka ponovno sproži upravni postopek po umiku zahteve in izdanem sklepu o ustavitvi postopka?

Zadeva: Čas sprožitve novega postopka v istem po umiku zahteve in izdanem sklepu o ustavitvi postopka

Datum odgovora: 20. 8. 2024
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

Vprašanje:

Kdaj lahko stranka ponovno začne upravni postopek v isti zadevi, če je bil v tej zadevi podan umik zahteve in izdan sklep o ustavitvi postopka?

Odgovor:

Stranka lahko po 134. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Ur. l. RS, št. 24/06 in naslj.), zahtevek umakne ves čas tekom postopka, in sicer do izdaje odločbe na prvi stopnji; to je mogoče tudi po njeni izdaji v pritožbenem roku ali po vložitvi pritožbe do odločitve na drugi stopnji, če je bilo zahtevku deloma ali v celoti ugodeno. V kolikor stranka zahtevek umakne do izdaje odločbe na prvi stopnji, izda organ sklep o ustavitvi postopka. Umik umika ni dovoljen. Stranka lahko vloži le novo zahtevo (Kovač & Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 179-180). 

V upravnem postopku velja prepoved ponovnega odločanja (ne bis in idem). To pomeni, da če se je o isti upravni zadevi že vodil postopek (upravni ali sodni), ali je bilo o zadevi že pravnomočno odločeno in so bile stranki s pravnomočno odločbo že priznane pravice, pravne koristi ali naložene obveznosti, vodenje ponovnega upravnega postopa ni dovoljeno. V okviru predhodnega preizkusa zahteve na podlagi 129. člena ZUP mora organ med drugim po uradni dolžnosti preveriti, ali se je v zadevi že vodil postopek, in v kolikor ugotovi, da se je, mora takšno zahtevo na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP zavreči. ZUP pa prepoved ponovnega odločanja o isti stvari omejuje tudi na zadeve, v katerih je bil zahtevek stranke pravnomočno zavrnjen, če stranka ponovno vloži zahtevek na podlagi istega pravnega in dejanskega stanja. V takem primeru, kljub »le« formalni pravnomočnosti odločitve, organ ne more ponovno odločati o stvari, saj organ ne bi imel nobenega razloga za sprejem drugačne odločitve kot že v zaključenem postopku (več v Ustavitev postopka po uradni dolžnosti in nadaljevanje postopka na zahtevo stranke). Organ torej zahtevo stranke, o kateri že teče upravni ali sodni postopek, zavrže, saj hkrati ne moreta teči dva postopka. Enako postopa upravni organ v primeru, če je bilo v isti zadevi že pravnomočno odločeno. Toda v zvezi s tem opozarjamo, da je pogoj izpolnjen le ob enakem dejanskem stanju zadeve, kar je treba utemeljiti v sklepu o zavrženju. Razlikujemo materialno in formalno pravnomočnost. Odločba postane materialno pravnomočna, kadar so bile stranki z odločbo dodeljene pravice ali pravne koristi. V takšnem primeru ni mogoče ponovno poseči v že odločeno pravno razmerje. Izjemoma se lahko v vzpostavljeno razmerje poseže z rabo izrednih pravnih sredstev. V primeru, da je odločba postala zgolj formalno pravnomočna, ker je bil zahtevek stranke zavrnjen, potem je o istem vprašanju mogoče ponovno odločanje (v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, komentar k 129. členu, str. 26-31). Zaradi načela ekonomičnosti vodenja upravnega postopa, v tem primeru velja, da se bo zahteva stranke zavrgla, če se dejansko stanje in ustrezna pravna podlaga nista spremenila od trenutka izdaje prvostopenjske odločbe v prejšnjem postopku, saj organ ne bi imel razloga za sprejem drugačne odločitve kot v že končanem postopku (več v Sodbi VRS I Up 1311/2004 z dne 12. 5. 2005).

Enako velja v primeru, ko se postopek zaključi s pravnomočno odločitvijo o zavrženju ali ustavitvi postopka. Tudi v tem primeru govorimo o formalni pravnomočnosti, saj ni bilo odločeno o (materialni) pravici ali pravni koristi, zato pravnomočen sklep o zavrženju ali zavrnitvi ne more biti razlog, da stranka ne bi mogla vložiti novega zahtevka. V takem primeru je pravno nepomembno, ali nov zahtevek temelji na istem dejanskem in pravnem stanju, zato mora organ vlogo vedno obravnavati (v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, komentar k 129. členu, str. 26-31 in v UPRS sodba I U 1781/2015 z dne 3. 8. 2016).

Sklep o ustavitvi postopka je izvršljiv že z vročitvijo, kar pomeni, da se postopek ne nadaljuje. Sklep o ustavitvi postopka ne ustvarja učinka ne bis in idem (prepoved dvakratnega odločanja v isti zadevi), kot to velja za meritorne odločbe. To pomeni, da če je postopek končan s procesnim sklepom (na primer sklepom o ustavitvi postopka zaradi umika zahteve), stranka lahko takoj po prejemu sklepa vloži novo zahtevo za isti postopek, saj s sklepom postopek ni bil dokončno rešen v vsebinskem smislu (4. točka prvega odstavka 129. člena ZUP), razen če področni predpis določa drugače. Pri formalnem zaključku postopka ni učinka materialne pravnomočnosti in tako ni prepovedi ne bis in idem (v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, komentar k 129. členu, str. 26-31 in v UPRS Sodba I U 612/2021-69 z dne 22.11.2023).

V kolikor bi organ s sklepom ustavil postopek, stranka pa bi po izdaji tega sklepa želela postopek nadaljevati s pravnim sredstvom pritožbe, bi lahko zoper izdani sklep vložila pritožbo po petem odstavku 135. člena ZUP. Če bi organ s sklepom ustavil postopek, stranka pa bi zahtevala nadaljevanje takega postopka, bi lahko organ zahtevo za nadaljevanje postopka smatral kot novo vlogo (kot pritožbo, v kolikor je pritožbeni rok že potekel pa kot novo vlogo za uvedbo postopka) za katero se plača taksa.

Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti inzanikanja odgovornosti

.

Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...