Iz Upravna Svetovalnica
Zadeva: Ustavitev postopka in nadaljevanje postopka na zahtevo stranke
Datum odgovora: 17. 3. 2010 in 4. 12. 2023, pregled 13. 1. 2023, dopolnjeno 5. 12. 2023
Status uporabnika: stranka v postopku
Vprašanje:
Upravni organ začne in vodi postopek po uradni dolžnosti. V isti zadevi se lahko postopek začne tudi na zahtevo stranke. Ali lahko organ v skladu s četrtim odstavkom 135. člena ZUP ustavi postopek, nato pa stranka z vlogo ponovno uvede postopek v isti zadevi? Ali to pomeni, da se s tem postopek nadaljuje? Ali je v takem primeru potrebno plačati upravno takso?
Ali se lahko nadaljuje postopek na zahtevo stranke, če je bil pred tem izdan sklep o ustavitvi postopka na podlagi umika zahteve (vloge) stranke? In do kdaj se lahko vloži nova vloga, če je zanjo določen rok, npr. do 31. 12.?
Odgovor:
Organ, ki je začel postopek po uradni dolžnosti, lahko postopek ustavi (četrti odstavek 135. člena ZUP), če niso več izpolnjeni pogoji za njegovo vodenje oz. če organ glede na okoliščine presodi, da ni več javnega interesa za njegovo nadaljevanje. Če bi se lahko isti postopek začel na zahtevo stranke, ga stranka lahko nadaljuje (Jerovšek et al. ZUP s komentarjem, 2004, str. 408). V tem primeru mora organ pred izdajo sklepa stranko o tem seznaniti (prvi odstavek 7. člena ZUP) in ji določiti rok za izjavo o tem ali zahteva nadaljevanje postopka (Breznik et al., ZUP s komentarjem, 2008, str. 395). To je tudi pravica stranke, da se izjasni glede razlogov, iz katerih bi organ postopek sicer ustavil, saj gre za dejstva in okoliščine, ki lahko na podlagi nadaljevanja postopka bistveno vplivajo na končno odločitev o stvari (Kovač et al., ZUP s komentarjem, 2. knjiga, 2022, str. 61). V primeru, ko stranka zahteva nadaljevanje postopka, se postopek nadaljuje na zahtevo stranke, zaradi česar mora slednja nositi tudi s tem povezane stroške (prvi odstavek 113. člena ZUP).
Stranka lahko zahtevek umakne ves čas v teku postopka, in sicer do izdaje odločbe na prvi stopnji; to je mogoče tudi po njeni izdaji v pritožbenem roku ali po vložitvi pritožbe do odločitve na drugi stopnji, če je bilo zahtevku deloma ali v celoti ugodeno. Vsekakor pa ni dovoljen umik umika. Stranka lahko vloži le novo zahtevo (Kovač & Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 179-180).
V kolikor bi organ s sklepom ustavil postopek, stranka pa bi po izdaji sklepa želela ta postopek nadaljevati, bi lahko zoper tak sklep lahko vložila pritožbo po petem odstavku 135. člena ZUP. Če bi organ s sklepom ustavil postopek, stranka pa bi zahtevala nadaljevanje takega postopka, bi lahko organ zahtevo za nadaljevanje postopka smatral kot novo vlogo (kot pritožbo, v kolikor je pritožbeni rok že potekel pa kot novo vlogo za uvedbo postopka) za katero se plača taksa.
V upravnem postopku velja prepoved ponovnega odločanja o pravnomočno odločeni zadevi (ne bis in idem): novega upravnega postopka ni mogoče začeti, če se je že odločalo o isti stvari oziroma zadevi in so bile stranki s pravnomočno odločbo že priznane pravice, pravne koristi ali naložene obveznosti. Govorimo o zadevah, ki so zaradi priznanja pravice, pravne koristi ali naložene obveznosti postale materialno pravnomočne. ZUP pa prepoved ponovnega odločanja o isti stvari omejuje tudi na zadeve, v katerih je bil zahtevek stranke pravnomočno zavrnjen, če stranka ponovno vloži zahtevek na podlagi istega pravnega in dejanskega stanja. V takem primeru, kljub »le« formalni pravnomočnosti odločitve, organ ne more ponovno odločati o stvari. Toda v zvezi s tem opozarjamo, da je pogoj izpolnjen le ob enakem dejanskem stanju zadeve, kar je treba utemeljiti v sklepu o zavrženju. Drugače velja v primeru, ko se postopek zaključi s pravnomočno odločitvijo o zavrženju ali ustavitvi postopka. Tudi v tem primeru govorimo o formalni pravnomočnosti, vendar za razliko od formalne pravnomočnosti pri zavrnitvi zahtevka, v tem primeru ni bilo odločeno o (materialni) pravici ali pravni koristi, zato pravnomočen sklep o zavrženju ali zavrnitvi ne more biti razlog, da stranka ne bi mogla vložiti novega zahtevka. V takem primeru je pravno nepomembno, ali nov zahtevek temelji na istem dejanskem in pravnem stanju, zato mora organ vlogo vedno obravnavati.
Kolikor pa je za uveljavljanje zahtevka določen rok, na primer do 31. 12., mora stranka novo vlogo vložiti do izteka roka, kot to določa materialni predpis, saj je bil postopek predhodno ustavljen, ustavitev postopka pa ne vpliva na pravočasnost vložitve morebitne nove vloge. Vložitev vloge po roku bi pomenilo zavrženje takšne vloge, saj bi se štelo, da ni bila vložena pravočasno (129. člen ZUP).
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.