RUŠEVINA -- Vesna111 06:51, 9. maj 2012 (UTC)

Na upravno enoto je bila vložena projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja. Na samem mestu gradnje, je po veljavnem prostorskem aktu za primer stanovanjske gradnje, dovoljena le nadomestna gradnja po 123. členu ZGO. Upravna oseba je zavzela položaj, da se na mestu nadomestne gradnje ne more zgraditi objekt, ker je obstoječi objekt ruševina, ter da ruševina kot taka več ni objekt/stavba, ki bi jo bilo moč nadomestiti. Izveden je bil tudi ogled terena. Da je gradnja možna dodatno obrazlagamo s sledečimi trditvami: 1. ZGO razlaga, da je objekt povsem odstranjen, ko je vzpostavljeno prvotno stanje zemljišča. Na zemljišču je še vedno prisoten del zidu, pozidan dimnik in vidni sledovi ostrešja in strehe. Pred postavitvijo objekta, ki se odstranjuje je bil na tem zemljišču travnik. Objekt s tega vidika (še vedno) ni povsem odstranjen, to pomeni, da je zanj potrebno pred dokončno odstranitvijo pridobiti tudi gradbeno dovoljenje. Enako bi verjetno veljalo, če bi šlo za spomeniško zaščiten objekt (na primer ruševina gradu), objekt z vgrajenimi zdravju škodljivimi materiali (azbestna kritina), do tal požgan objekt, ipd. Trdim, da v kolikor je za nekaj potrebno po ZGO pridobiti gradbeno dovoljenje, gre še vedno za dejstvo, da gre za objekt/stavbo. 2. ZGO nikjer ne navaja, da je potrebno hkrati izdelovati dokumentacijo za odstranitev objekta in njegovo novo nadomestno gradnjo. Ker ni določen hkratni časovni element, se lahko izdela najprej odstranitev objekta, ter se tega tudi odstrani. Kasneje pa izdela dokumenacija za gradnjo novega objekta, na osnovi obstoječega odstranjenejga objekta. Tudi s tega vidika trdim, da je gradnja v tem primeru možna. 3. ZGO (ne drugi akt) ne pozna besede ruševina,v Slovaru slovenskega knjižnega jezika pa besedo razlaga kot neko stanje stavbe. Tako te besede ni moč upoštevati pri odločanju.

Še nekaj dejstev: - občina je izdala odločbo za odmero komunalnega prispevka v katerem upošteva obstoječi objekt, - lokacijska informacija navaja, da je na zemljišču prisoten objekt z dvoriščem - objekt, ki se odstranjuje ni zapisan v registru Geodetske uprave RS.

Upravna oseba še vedno zavzema položaj, da bo zavrnila izdajo odločbe, ker je taka sodna praksa. Navaja tudi, da se naj investitor pritoži na odločbo, pa bomo videli, kako bo odločil drugo stopenjski organ. Zanima me tudi koliko je upravni organ odgovoren, če se na drugi stopnji pozitivno ugodi stranki.

Zanima me tudi ali lahko investitor kot stranka v postopku, zadevo predenj je odločena ponovno vloži in tokrat zahteva drugega referenta.

Spoštovani,

zahvaljujemo se vam za vaša vprašanja, ki pa smo jih zaznali naključno zaradi napačne umestitve z vaše strani, zato odgovarjamo z nekaj zamude. Izpostavljene procesne dileme smo na Upravni svetovalnici že obravnavali, zato vam v nadaljevanju pošiljamo povezave do spletnih strani posameznih primerov, ki rešujejo nastale dileme.

Skozi ves upravni postopek velja temeljno načelo varstva pravic strank in javnih koristi (7. člen ZUP), v okviru katerega mora organ med drugim skrbeti tudi za zakonite pravice in interese strank ter omogočiti njihovo uveljavljanje. Uradna oseba vodi postopek samostojno in na podlagi predpisov v skladu z načelom zakonitosti. Stranka ne more zahtevati, katera uradna oseba bo vodila upravni postopek. Lahko pa v primeru dvoma v pristranskost zahteva izločitev uradne osebe (37. člen ZUP), več o izločitvi uradne osebe na: http://www.fu.uni-lj.si/mediawiki/index.php?title=Izlo%C4%8Ditev_uradne_osebe_zaradi_dvoma_v_njeno_nepristranost_pri_delu.

V zvezi z odgovornostjo prve stopnje drugi stopnji je treba izpostaviti temeljno načelo samostojnosti pri odločanju v upravnem postopku, tako na prvi kot drugi stopnji. Več o tem na: http://www.fu.uni-lj.si/mediawiki/index.php?title=Samostojnost_organa_prve_stopnje_pri_ponovnem_odlo%C4%8Danju_v_isti_zadevi_zaradi_odprave_odlo%C4%8Dbe_v_prito%C5%BEbenem_postopku. Glede same odgovornosti organov in uradnih oseb pri vodenju postopkov več na: http://www.fu.uni-lj.si/mediawiki/index.php?title=Kazenska_in_od%C5%A1kodninska_odgovornost_uradnika_glede_vodenja_postopka.

Stranka lahko spremeni ali razširi zahtevek do izdaje odločbe na prvi stopnji, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja (ne glede na to, ali je pravna podlaga zahtevka ista) in je organ pristojen za njeno reševanje (133. člen ZUP). V primeru, da o isti zadevi že vodi upravni postopek, bo organ tako zahtevo v skladu s četrto točko prvega odstavka 129. člena ZUP zavrgel s sklepom. V zvezi z vprašanjem spremembe zahtevka in že odmerjenim komunalnim prispevkom, pri čemer pa gradbeno dovoljenje kasneje ni bilo izdano (kot posledica zavrnitve zahtevka), glejte tudi zadevo: http://www.fu.uni-lj.si/mediawiki/index.php?title=Postopanje_z_odlo%C4%8Dbo_o_vrnitvi_pla%C4%8Dane_obveznosti,_ki_je_v_neposredni_povezavi_s_pridobitvijo_druge_pravice.

Zoper že izdano odločbo ima stranka vsekakor pravico do pritožbe tudi iz razloga napačne uporabe materialnega predpisa (na primer Zakona o graditvi objektov) (glej prvo točko prvega odstavka 237. člena ZUP).

Konkretno vprašanje pravice nadomestne gradnje na območju, kjer stoji ruševina, je samostojna materialna pravna tema, ki ni predmet Upravne svetovalnice - lahko pa uporabniki sami vsebinsko dopolnijo vsebine, če ocenijo kot potrebno.

Ekipa Upravne svetovalnice