Iz Upravna Svetovalnica
Comments on Postopkovne dileme nadzora v upravnem (carinskem) postopku
Bojan SAHORNIK said ...
Carinska deklaracija ni odločba, ker zoper njo ni možno uporabiti rednih in izrednih pravnih sredstev. V zvezi s carinsko deklaracijo je svoje mnenje podalo sodišče EU v sodbi z dne 15.9.2011 v zadevi C-138/10.
--Bojan SAHORNIK 09:10, 4. avgust 2014 (CEST)
Upravna svetovalnica said ...
Spoštovani g. Sahornik, zahvaljujemo se vam za vaš komentar, saj je Upravna svetovalnica namenjena tudi izmenjavi različnih mnenj in izkušenj.
Sodišče EU v zadevi C-138/10 z dne 15.09.2011 navede, da je carinska deklaracija enostranski akt, dejanje s katerim deklarant v predpisani obliki, na predpisan način izrazi voljo dati blago v carinski postopek, in ne odločba v smislu 5. točke 4. člena Carinskega zakonika. Vendar pri pravni naravi deklaracije ni mogoče prezreti tudi drugih opozoril sodišča. Sprejeta deklaracija je za deklaratna zavezujoča (načelo nepreklicnosti), ustvarja pravne posledice, zato je v pravno vezanost mogoče poseči le s postopkom (izjemne) razveljavitve. Navedeno navkljub sodbi C-138/10 napeljuje k sklepu, ki smo ga zapisali v zadevnem odgovoru, da je deklaracija na kateri je označitev "odobritve" carinskega organa "hibridni" akt, ki je tako vloga, kot tudi upravni (oblastni) akt, ki ustvari pravne posledice. Stališče sodišča v sodbi C-138/10 kot zadevni odgovor sta skladna, če deklaracijo obravnavamo kot vlogo deklaranta, ločeno od odločitve carinskega organa, ne glede na to, da je odtisnjena ali drugače označena na sami deklaraciji. V tem smislu ni mogoče reči, da je deklaracija postala odločba, to je namreč le del vsebine, ki jo je enostransko označil carinski organ.
Lepo pozdravljeni, Ekipa Upravne svetovalnice
--Matjaž 08:27, 20. avgust 2014 (CEST)