Iz Upravna Svetovalnica
Zadeva: Upravičenost vložitve pritožbe po prejšnjem zakonitem zastopniku pravne osebe
Datum odgovora: 1. 4. 2024
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi upravni postopek
Vprašanje:
Organ je izdal odločbo, ki je bila vročena zakonitemu zastopniku pravne osebe. S to odločbo se je prek vpogleda v spis pri organu seznanil tudi prejšnji zakoniti zastopnik prave osebe, ki je nato zoper njo vložil pritožbo. Ali je pritožbo vložila upravičena oseba?
Odgovor:
Stranka v upravnem postopku je vsaka fizična oseba in pravna oseba zasebnega ali javnega prava, na katere zahtevo je začet postopek ali zoper katero teče postopek (42. člen ZUP) . Pravna oseba zaradi svojih značilnosti sploh ne more sama opravljati procesnih dejanj, je torej procesno nesposobna. Zato prvi odstavek 48. člena ZUP določa, da procesna dejanja v njenem imenu opravlja oseba (zakoniti zastopnik), ki jo zato določa zakon oziroma splošni akt, ki je sprejet v skladu z zakonom (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 1. knjiga, str. 356). Zakoniti zastopnik je praviloma registriran v ustrezni evidenci na podlagi zakona ali splošnega akta pravne osebe v skladu z zakonom (glej primer).
Pravico do udeležbe v postopku (in posledično pritožbe) ima stranka v posamičnem upravnem postopku, pa tudi druge osebe - zlasti oseba, ki izkaže pravni interes (43. člen ZUP in 229. člen ZUP, glej tudi primer).
Stranka ali vsakdo, ki verjetno izkaže pravno korist, ima pravico do vpogleda v spis na podlagi 82. člena ZUP. Namen pravice iz drugega odstavka 82. člena ZUP je ta, da lahko vsak z vpogledom dokumente upravne zadeve pride do podatkov, za katere se verjetno izkaže, da bodo (v tem ali drugem pravnem postopku) pomembni za varstvo njegovega pravnega položaja (sodba UPRSI U 745/2022-19 z dne 26. 7. 2023). Zakon v zvezi s to pravico opredeljuje obstoj pravne koristi kot pogoj za vpogled v dokumente zadeve, podobno kot v zvezi s pravico stranskega udeleženca, da se udeleži upravnega postopka (43. člen ZUP, glej tudi primer). Torej organ tudi posamezniku, ki nima položaja stranke v postopku, dovoli vpogled v spis, če posameznik izkaže pravno korist za vpogled v dokumente v upravnem spisu (glej primer).
Kljub temu, da je organ posamezniku priznal pravico do vpogleda v spis, pa to še ne pomeni, da mu je priznal tudi lastnost stranke v postopku. Pravna korist za vpogled v upravni spis namreč ni identična pravni koristi, ki jo zatrjuje oseba, ki se želi udeleževati konkretnega upravnega postopka kot stranska udeleženka (glej Sodba I U 347/2012 z dne 15. 3. 2012).
Iz tega sledi, da osebi, ki ji je sicer priznana pravica do vpogleda v spis, ni avtomatsko (ex lege) priznan tudi status stranke oziroma stranskega udeleženca, oziroma ji torej niso priznane vse pravice stranke in posledično tudi ne pravica do uporabe pravnih sredstev (npr. pritožbe zoper odločbo prvostopenjskega organa). Seveda pa bi organ, ki je osebi dovolil vpogled v dokumentacijo upravne zadeve, moral preveriti, če tega še ni storil, ali morda izpolnjuje tudi pogoj za udeležbo v postopku kot stranski udeleženec (44. člen ZUP).
Po ZUP (229. člen ZUP) sicer lahko pritožbo vloži stranka oziroma druga oseba, ki je imela v postopku enak položaj kot stranka (npr. stranski udeleženec). Toda stvarna ali procesna legitimacija oziroma položaj stranskega udeleženca v upravnem postopku pred izdajo odločbe ne pogojuje aktivne legitimacije za pritožbo. Ta je neodvisna od položaja oseba v postopku na prvi stopnji, zato se v skladu z ustavno zagotovljeno pravico do pritožbe (25. člen URS) zagotavlja vsakomur, katerega pravni položaj je z izdano odločbo prizadet, zato bi ga s pravnim sredstvom lahko spremenil oziroma izboljšal. Zato prizadete osebe lahko skladno s prvim odstavkom 229. člena ZUP vložijo pritožbo, tudi če jim odločba prve stopnje sploh ni bila vročena, in sicer v roku, ki je določen za stranko. Rok za vložitev take zahteve je torej rok, ki teče za formalne stranke postopka, ki jim je bila odločba vročena. Taka situacija bo nastopila predvsem, če so bo oseba, ki je z izrekom odločbe prizadeta v svojih pravicah in pravnih koristih, neposredno seznanila z izdano odločbo, pa ne bo zahtevala posebne vročitve, temveč se bo neposredno pritožila zoper izdano odločbo (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 2. knjiga, str. 537).
Zato je presoja, ali je pritožbo vložila upravičena oseba, odvisna od vsebine pritožbe oziroma v njej navedenih razlogov za pritožbo, kar bo upravni organ nadalje ob preizkusu pritožbe (in njene morebitne predhodne dopolnitve na podlagi 67. člena ZUP) presojal na podlagi materialnega predpisa.
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.