Zadeva: Postopanje organa ob neizpolnitvi odločbe, če področni zakon določa za to posebne ukrepe 

Datum odgovora: 31. 1. 2024
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

Vprašanje:

Kako naj postopa organ, če je bila stranki izdana odločba, s katero ji je bila naložena obveznost, te pa stranka ni izpolnila, ob čemer področni zakon določa za tak primer posebne ukrepe (npr. ZIN določa posebne ukrepe po 34. in 35. členu, če zavezanec ne izpolni ureditvene odločbe)? Ali se poleg specialnih določb področnega zakona še vedno upošteva določbe ZUP o izvršbi in gre za hkratni, vzporedni poti prisilitve v javnem interesu ali pa se ta dva postopka izključujeta?

Ali se lahko izvorni rok izpolnitve obveznosti po prvotni odločbi po poteku paricijskega roka po posebnih določbah področnega zakona podaljša in s katere vrste aktom se to stori?

Odgovor:

Izvršitev odločitve, izdane v upravnem postopku po uradni dolžnosti, kot so inšpekcijske odločbe, je v javnem interesu, ki prevlada nad individualno koristjo (7. člen ZUP), zato je nujno potrebna realizacija naloženih obveznosti. ZUP s tem namenom natančno ureja upravno-izvršilni postopek, v nekaterih upravnih zadevah pa obstajajo še posebni predpisi (npr. Zakon o davčnem postopku za denarno izterjavo;  za več glej Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 267).

Izvršba je postopek, ki se v skladu z 290. členom ZUP začne po poteku paricijskega roka iz prvotno izdane odločbe, ki se v primeru oficialnega matičnega postopka izpelje po uradni dolžnosti. Izvršba se začne z izdajo sklepa, ki predstavlja pravni del izvršbe; sledi pa dejanski del izvršbe, tj. realizacija naložene obveznosti v realnem svetu z odrejenim sredstvom izvršbe, določenim v sklepu.

Področni zakon lahko drugače oz. dopolnilno uredi posebni upravni postopek (3. člen ZUP), kar med drugim velja tudi za inšpekcijske zadeve. Posebnosti Zakona o inšpekcijskem postopku (ZIN, Ur. l. RS. št. 565/02 in nasl.) je tako vidna že v načelu varstva javnega interesa in varstva zasebnih interesov (5. člen ZIN). Po tej določbi mora inšpektor optimalno zadostiti javni interes in pravne interese strank (več Pečarič v Kovač (ur.), Inšpekcijski nadzor, 2016, komentar k 5. členu). ZIN pa med drugim uvaja tudi nekaj posebnosti glede ukrepov inšpektorjev in kazenskih določb (določene z 32-38. členom ZIN).

ZIN kot področni zakon, nadrejen ZUP, vsebuje tudi posebne določbe glede ukrepov ob neizpolnjevanju obvez iz izdanih upravnih odločb po 32. členu ZIN (t. i. redni ukrepi, zlasti ureditvena odločba). S 34. členom ZIN je izrecno določeno, da ima inšpektor možnost prepovedi opravljanja dejavnosti oziroma, da zaseže predmete ali dokumentacijo ali odredi zapečatenje naprav, sredstev, predmetov ali opreme, če zavezanec ne odpravi ugotovljenih nepravilnosti in pomanjkljivosti v roku. Gre za začasne ukrepe, s katerimi inšpektor zavezanca prisiljuje k izpolnitvi obveznosti, kot jih delno določa že sicer podrejeni ZUP (npr.), zato se nekateri ukrepi naložijo z upravno odločbo, drugi pa s procesnim sklepom (npr.  glede zavarovanja dokazov po 206. členu ZUP). Nadalje je s 35. členom ZIN predvidena pristojnost inšpektorja, da zapečati poslovne ali proizvodne prostore, objekte ali druge prostore, kjer se opravlja dejavnost, oziroma delovna sredstva, naprave in opremo, s katerimi se opravlja dejavnost. Ukrepi po 35. členu ZIN tako sledijo 34. členu ZIN oz. ukrepi po drugem odstavku 35. člena sledijo ukrepom po prvem odstavku taistega člena, zapečatenje prostorov ni dopustno brez izreka prepovedi opravljanja dejavnosti (za več glej Kovač (ur.), Inšpekcijski nadzor, 2016). 34. člen določa torej vzporedne ukrepe po prvotni ureditveni odločbi, neposredno naslovljene na stranko, 35. člen pa zadeva stranko iz osnovnega postopka neposredno ali posredno, ko so zavezanci tretje osebe (npr. elektro distribucijsko podjetje).  Dodatno ZIN odloča v 36. členu ukrepe za varovanje pravic drugih oseb.

Poleg tega ZIN v šesti alineji prvega odstavka 38. člena določa prekrškovno odgovornost zavezanih strank, če ne izpolnijo ureditvene odločbe po32. ali tudi odločb po 34. in 35. členu.Pri tem ob upravnem in obenem prekrškovnem ukrepanju ne gre za odločanje bis in idem (dvakrat o istem) (glejsodbo VSRS IV Ips 89/2009 z dne 23. 11. 2010 in podobne ter tudi primer: Postopanje (inšpekcijskega) organa, ko stranka ne izvede naloženega v odločb').

Iz kombinacije določb ZIN in ZUP tako izhaja, da se zaradi realizacije javnega interesa, kot je določen z izrekom ureditvene odločbe, v primeru neizpolnitve le tega oz. naložene obveznosti v odrejenem roku, praviloma hkrati vodi (i) izvršbo po ZUP, pa tudi (ii) posebne ukrepe po 34. in 35. členu ZIN ter (iii) prekrškovni postopek po 38. členu ZIN. Torej ZIN, kot primer področnega zakona, ki določa posebne ukrepe poleg rednih, če stranka ne izpolni obveznosti, nikakor ne izključuje odločb ZUP o izvršbi.

V 34. in 35. členu ZIN je sicer za začasne ukrepe in zaseg predmetov oz. dokumentacije ter ukrepe distribucijskih podjetij določena diskrecija inšpektorja (inšpektor »lahko«) glede ukrepanja, kar pomeni, da bo inšpektor od primera do primera ocenil potrebo pa tovrstnih ukrepih, odločitev zanje pa moral obrazložiti v odločbi po 34. ali 35. členu ZIN (kot določa za prosti preudarek 214. člen ZUP v povezavi s 6. členom ZUP). Zakon pri tem v skladu z načelom sorazmernosti (7. člen ZIN) usmerja inšpektorja, da npr. zaseg izpelje, če se kršitev kljub izdani odločbi (po 32. členu ZIN) ponovi oz. da je treba pri ukrepom distribucijskim podjetjem paziti, da ukrepe ne povzroči neposredne škode na delovnih sredstvih in izdelkih.

Če se organ odloči podaljšati rok za izpolnitev obveznosti še med tekom ali po izteku paricijskega roka, je to zakonito, če tako možnost izrecno dopušča področni zakon, tj. v inšpekcijskih zadevah zakon ali drug predpis, katerega izvrševanje se nadzira, in ZIN. Če bi področni zakon določal tako opcijo, bi se o tem izdala odločba, saj gre za materialnopravno odločitev. ZIN pa takega ukrepa ne predvideva. Zato je edina opcija de facto podaljšanja roka stranki po izteku prvotno določenega roka izpolnitve obveznosti prek izdanega sklepa o izvršbi po 290. členu ZUP, s katerim se določi dodatni rok, a ta načeloma ne more enako ali celo bolj dolg kot izvorni (več o tem glej primer: Podaljševanje roka za izpolnitev obveznosti').

Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.

Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...