Zadeva: Obseg pooblastila neinšpektorju v inšpekcijskem postopku

Datum odgovora: 21. 6. 2014, pregled 19. 12. 2022
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

Vprašanje:

V upravnem organu, ki opravlja tudi inšpekcijski nadzor, je predstojnik (direktor agencije) zaposleno uradno osebo pooblastil za opravljanje posameznih dejanj v inšpekcijskem postopku pred izdajo odločbe. Pooblaščena uradna oseba nima opravljenega strokovnega izpita za inšpektorja. Ali lahko ta uradna oseba kljub temu, da nima strokovnega izpita, sama podpisuje pozive zavezancu v zvezi z izjasnitvijo o ugotovljeni nepravilnosti, skladno s pooblastili po ZUP in glede na prvi odstavek 25. člena ZIN?

Odgovor:

Splošno gledano, v upravni zadevi, za katero je pristojen individualno voden organ, izdaja odločbe v upravnem postopku oz. vodi postopek in o njem tudi odloča njegov predstojnik, če ni s predpisi o organizaciji tega organa ali z drugimi predpisi določeno drugače (prvi odstavek 28. člena ZUP). Predstojnik organa (direktor) lahko na podlagi izdanega pisnega akta, pooblasti drugo uradno osebo zaposleno pri istem organu, za vodenje posameznih dejanj v postopku pred izdajo odločbe (30. člen ZUP). V pooblastilu mora biti vedno opredeljen tudi njegov obseg.

Pooblastilo za odločanje v upravnih zadevah in pooblastilo za vodenje postopka pred odločitvijo oz. za opravljanje posameznih dejanj v upravnem postopku (t. i. personalna pristojnost), se po ZUP lahko podeli zaposlenemu z ustrezno izobrazbo, ki je določena z zakonom (prvi odstavek 31. člena ZUP), uredbo in drugimi predpisi ter opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka, kot ureja na podlagi ZUP izdana uredba.

Že na podlagi ZUP, kakor enako Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN, Ur. l. RS, št. 56/02 in novele), pa ima inšpektor že ex lege pooblastilo za vodenje postopka in odločanje, kar pridobi samodejno z zasedbo delovnega mesta (ne podeli pooblastila sicer po ZUP določeni predstojnik). Inšpektor je pri opravljanju inšpekcijskega nadzora torej samostojen za celotni postopek od uvedbe do odločanja z delovnega področja, ki ga pokriva (Breznik et al,, ZUP s komentarjem, 2004, str. 158, pri. Jerovšek in Kovač, Posebni upravni postopki, 2008, str. 169). Za opravljanje svojih nalog pa mora inšpektor mora izpolnjevati pogoje 12. člena ZIN in povezanih predpisov (npr. zakona, ki ureja sistem javnih uslužbencev); med drugim mora imeti opravljen inšpektorski izpit, razen za največ omejeno obdobje, ko zadošča izpit po ZUP, kolikor gre za t. i. začasnega inšpektorja (Jerovšek in Kovač, Posebni upravni postopki, 2008, str. 174).

Analogno urejajo to vprašanje pogosto področni zakoni, npr. Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-2, Ur. l. RS, št. 130/22) določa, da direktor pristojne agencije za odločanje v posamičnih zadevah pooblasti osebo znotraj upravnega organa, ki izpolnjuje pogoje za odločanje v splošnem upravnem postopku (drugi odstavek 255. člena ZEKom-2). V konkretnem organu se izvaja sicer več oblik nadzora, tudi inšpekcijski nadzor, a poleg njega še t. i. "upravni neinšpekcijski nadzor" (glej Priprava zapisnika v sui generis nadzornem postopku). V teh primerih med drugim na temelju 292. člena ZEKom-2 podaja pooblastilo uradnim osebam agencije področni minister - kar je sistemsko zelo nenavadna ureditev, ki med drugim tudi vzbuja dvom zaradi sicer določb o večinoma že dokončnih odločbah prve stopnje agencije ravno zaradi stremljenja k apolitičnosti v razmerju do ministra/stva. 

Kolikor pa gre za inšpekcijski nadzor, 25. člen ZIN izrecno dopušča, da posamezna dejanja po pooblastilu glavnega inšpektorja - katerega naloge po  10. členu ZIN opravlja, kadar inšpekcija deluje izven inšpektorata, predstojnik organa, torej skladno z ZIN in ZEKom-2 tu direktor agencije - tudi drugi zaposleni v organu nadzora. Toda te uradne osebe nimajo inšpekcijskih pooblastil, zato ne morejo:

• izdajati odločb in sklepov, s katerimi se postopek ustavi, kot določata ZIN in ZUP;
• pa tudi ne izvajati posebnih pooblastil, kot jih določa ZIN v 19. členu in ostalih določbah poleg/nad ZUP.

Te osebe so torej lahko pooblaščene za opravljajanje posameznih dejanj, ki so določena v ZUP, ne pa specialno v ZIN. Ker ta procesna dejanja niso določena podrobneje, je treba izhajati iz ureditve celotnega inšpekcijskega postopka oziroma njegovega namena. V sistemu inšpekcijskega nadzora je poudarjena tako samostojnost kot tudi odgovornost inšpektorja, določeni so posebni pogoji za opravljanje inšpekcijskih nalog ipd. S takšnimi določbami je zakonodajalec želel vzpostaviti neodvisen strokovni nadzor nad izvajanjem predpisov. Zato ni mogoče pristati na radikalne interpretacije 25. člena ZIN, da "pomočniki" samostojno vodijo inšpekcijske postopke do izdaje odločbe, inšpektorji pa zgolj izdajo upravne akte. Po drugi strani pravne norme 25. člena ZIN tudi ni mogoče intepretirati na način, da "pomočniki" ne morejo samostojno opraviti nobenega dejanja v inšpekcijskem postopku, čeprav bi morali postopati v skladu z usmeritvami inšpektorja, ki zadevo obravnava in je zanjo odgovoren. Menimo, da je ne glede namen zakona meje 25. člen ZIN treba iskati v omejitvi, da je izključno inšpektorju pridržano opravljanje nekaterih procesnih dejanj, ki jih ne more preložiti na "pomočnike", to so predvsem procesna dejanja, ki se izvajajo ob neposredni komunikaciji s stranko (npr. vodenje ogleda, zaslišanje prič, zaslišanje izvedenca ipd.) oziroma procesih dejanj, ki imajo neposredne pravne učinke na pravni položaj udeležencev v postopku.

Pooblaščena uradna oseba kot neinšpektor tudi v inšpekcijskem postopku, če ji je dano pooblastilo po 25. členu ZIN, sicer ne le sme, ampak tudi mora delovati samostojno v obsegu pooblastil. Npr. v konkretnem primeru: na dopisu za podajo izjave stranke se poleg uradne osebe, ki poziv pripravi kot pooblaščen "pomočnik neinšpektor", zato načeloma ne podpiše še predstojnik organa ali npr. inšpektor, ki bo zadevni postopek sicer zaključil, vendar pa ta uradna oseba oblikuje poziv in določi čas odpreme glede na fazo ugotovitvenega postopka po usmeritvah inšpektorja, odgovornega za konkretno zadevo. Smisel pooblaščenega neinšpektorja je namreč ravno v tem, da prevzame del bremena inšpektorja nase, a odgovornost za zakonito vodenje, ne le odločitev v postopku, ostaja na personalni ravni na inšpektorju.

Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.

Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...