× O projektu Rešeni primeri Postavite vprašanje Kontakt

Rešen primer

Št. 996
Zadeva: Rok za uveljavljanje stroškov pritožbenega postopka
Datum odgovora: 7. 9. 2023, dopolnitev 17. 10. 2024
Status uporabnika: Uradna oseba, ki vodi postopek oz. odloča v njem
Vprašanje

Stranka je po pooblaščencu vložila pritožbo zoper odločbo. Ob vložitvi pritožbe oziroma do odločitve drugostopenjskega organa o pritožbi ni uveljavljala stroškov. Drugostopenjski organ je pritožbi ugodil, odločbo odpravil in zadevo vrnil v ponovni postopek. V ponovnem postopku je stranka uveljavljala različne stroške, med drugim tudi stroške pritožbe zoper prvotno, to je odpravljeno odločbo. V ponovnem postopku je v celoti uspela.


Ali mora stranka glede na določbo 116. člena ZUP (ki določa: ''povrnitev stroškov mora stranka zahtevati do izdaje odločbe, sicer izgubi pravico do povrnitve stroškov'') stroške pritožbenega postopka uveljavljati do izdaje odločbe drugostopenjskega organa, s katero se odloči o pritožbi, ali pa do izdaje odločbe prvostopenjskega organa v ponovnem postopku, s katero se odloči o zadevi? O uspehu stranke in s tem o stroških postopka namreč lahko presojamo šele po izdaji slednje.


Kateri organ in kdaj odloči o stroških postopka, ki so nastali na prvi in drugi stopnji, v primeru če se zadeva (večkrat) vrača v ponovno odločanje? Ali je stranka upravičena do vračila stroškov, če jih v ponovnem postopku ni priglasila?

Odgovor

Povrnitev stroškov, ki jih ima stranka v postopku ali zaradi postopka (enako druga upravičena oseba npr. priča, izvedenec na podlagi sklepa o imenovanju), mora izrecno zahtevati. Zahtevo za povrnitev stroškov mora vložiti pravočasno, tako da organ, ki vodi postopek, lahko o njih odloči v odločbi, sicer izgubi pravico do povrnitve stroške. Pravica stranke, da od organa zahteva povrnitev stroškov, ki jih je imela v postopku ali zaradi postopka, je namreč časovno omejena.


Stranka mora povračilo zahtevati do izdaje odločbe (prvi odstavek 116. člena ZUP), ostali upravičenci pa po opravi procesnega dejanja (drugi odstavek 119. člena ZUP). Po izdaji odločbe stranka ne more več zahtevati povrnitve stroškov (glej še: povezavo in povezavo ), saj je rok »do izdaje odločbe« prekluzivni in njegova zamuda povzroči izgubo pravice (tako tudi Remic v ZUP s komentarjem, Kovač in Kerševan (ur.), 2022, str. 715), sklep VDSS Psp 24/2022 z dne 16. 2. 2022 in sodba UPRS I U 329/2018-9 z dne 7. 5. 2019).


Načeloma o stroških postopka ni mogoče odločiti preden je odločeno o upravni zadevi (razen če gre za stroške, ki se med postopkom povrnejo priči ali izvedencu; prim. tretji odstavek 119. člena ZUP), tudi zato, ker lahko stroški nastanejo še kadarkoli do zaključka postopka, pa tudi zato, ker obračun stroškov pomeni vsebinsko odločanje, a postransko glede na glavni predmet postopka. Zato stroškov ni mogoče niti še ugotavljati niti naložiti stranki ali tretji osebi ali pa odločiti, da jih trpi organ, še preden ni postopek izveden do te mere, da je predmet postopka zrel za odločitev.


Odločitev o odmeri stroškov je odvisna od uspeha ob koncu postopka in ne od uspeha v posamezni fazi tega postopka. Četudi je pritožnik s pritožbo uspel in je bila z odločitvijo drugostopenjskega organa odločba odpravljena ter zadeva vrnjena v ponovni postopek, to ne pomeni, da bi bil zato upravičen do povračila stroškov postopka za pritožbo, saj se z odločitvijo drugostopenjskega organa upravni postopek ni končal. Ker so stroški postopka akcesorna terjatev, delijo usodo glavne terjatve, kar v postopkih začetih po uradni dolžnosti pomeni, da če stranka v postopku uspe, nosi breme stroškov postopka upravni organ, če pa odločitev zanjo ni ugodna, pa stranka sama (sodba UPRS II U 112/2018-17 z dne 22. 4. 2022).


Pri tem je treba upoštevati še dvoje. Prvič, da mora organ morebitne upravičence do povračila opozoriti na pravico do povračila stroškov oziroma pozvati k priglasitvi (1. odstavek 116. člena ZUP). To stori npr. s pozivom na ustni obravnavi (na zapisnik) ali izven obravnave s pozivom v obliki dopisa, v katerem obvezno določi tudi rok predložitve zahtevka za povračilo oz. dokazil za izkaz nastalih stroškov. Če organ opusti to svojo izrecno določeno dolžnost, ki izhaja iz načela varstva pravic strank (7. člena ZUP), gre namreč za bistveno postopkovno napako. Zato je opustitev opozorila na procesno pravico do povračila stroškov lahko razlog za izpodbijanje odločitve o stroških postopka (glej še: povezavo). Kot drugo pa ni mogoče spregledati, da odločitev drugostopenjskega organa, da odpravi odločbo prvostopenjskega organa in zadevo vrne v ponovni postopek, pomeni, da se zadeva na novo »odpre« (pri čemer lahko upravičenci vlagajo zahtevke znova do izdaje nove prvostopenjske odločbe).


Drugi odstavek 118. člena ZUP določa, da če organ na drugi stopnji zavrže ali zavrne pravno sredstvo ali sam odloči o zadevi, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim. To pomeni, da kadar pritožbi ugodi in odločbo prvostopenjskega organa odpravi in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovni postopek, prvostopenjskemu organu naloži, da odloči tudi o stroških postopka (glej sodba UPRS I U 1109/2015 z dne 24. 11. 2015, sodba in sklep Upravnega sodišča RS II U 2/2021-29 z dne 31.5.2023 in povezavo). Taka zakonska rešitev je logična, saj v primeru, da drugostopenjski organ zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek, (dokončnega) uspeha s pravnim sredstvom še ni mogoče ugotoviti ter je znan šele ob izdaji odločbe, s katero je (ponovni) postopek (na prvi stopnji) končan (glej povezavo).


V primeru odprave upravnega akta se zadeva vrne v stanje, v katerem je bila, preden je bil odpravljeni upravni akt izdan, torej v stanje, kot da o zadevi še ni bilo odločeno. Prvostopenjski organ bi zato moral z izpodbijanim aktom odločiti o vseh do dneva izdaje izpodbijanega akta nastalih stroških postopka, o katerih še ni bilo odločeno (glej sodba UPRS I U 395/2019-5 z dne 9. 7. 2020 ).


Kljub temu pa je potrebno izpostaviti, da pravila pravočasni priglasitve stroškov postopka ne sledijo konceptu enovitega upravnega postopka na prvi in drugi stopnji (nenazadnje ni nujno, da se bo upravni postopek po izdaji prvostopenjske odločbe nadaljeval z vložitvijo pritožbe). Stroški se morajo uveljavljati pred izdajo odločbe na vsaki stopnji upravnega odločanja posebej. Tako npr. stranka, ki ni priglasila stroškov postopka na prvi stopnji, tega ne more storiti več v okviru pritožbenega postopka. In obratno. Na slednje kaže tudi določba drugega odstavka 118. člena ZUP, po kateri o stroških postopka na drugi stopnji odloča drugostopenjski organ (razen v primeru, ko odločbo odpravi in zadevo vrne v ponovni postopek). Skladno s tem morajo biti stroški pritožbenega postopka priglašeni do izdaje odločbe drugostopenjskega organa, ki bo o njih tudi odločil (razen že omenjene izjeme). Drugačna razlaga ni lahko rezultirala v neenakost med strankami (ki v pritožbenem postopku niso uveljavljale povračila v zvezi s pritožbo), saj bi tiste, katerim je bilo ugodeno, zamudo lahko uveljavile na prvi stopnji, ostale pa bi bile prekludirane. Torej, povrnitev stroškov postopka, nastalih v zvezi s pravnim sredstvom, je treba zahtevati do izdaje odločbe, s katero je bilo odločeno o pravnem sredstvu (tako tudi UPRS v sodbi U 1860/2007).


Tako je zahteva za povrnitev stroškov pritožbenega postopka, vložena šele v ponovnem postopku pred prvostopenjskim organom, prepozna in je potrebno tako zahtevo s sklepom zavreči (3. točka prvega odstavka 129. člena ZUP). Če pa so bili stroški pravočasno priglašeni (torej pred izdajo odločbe drugostopenjskega organa) pa bo o njih odločil prvostopenjski organ z odločbo o glavni stvari.


O stroških postopka torej odloča organ, ki je izdal odločbo ali sklep, s katerim se postopek konča. To pomeni, da o stroških postopka na prvi stopnji odloča prvostopenjski organ, o stroških postopka pritožbenega postopka pa drugostopenjski organ. Slednji seveda v skladu s pravili o odločanju o pritožbi odloča tudi o stroških prvostopenjskega postopka, če odločitev organa odpravi. Izjema je določena tudi v primerih, v katerih drugostopenjski organ odpravi odločbo in zadevo vrne v ponovno odločanje. Takrat o stroških (pritožbenega) postopka ne odloča organ druge stopnje, ampak odločitev prepusti prvostopenjskemu organu, saj v zadevah, začetih po uradni dolžnosti, do konca postopka ni jasno, ali stroške nosi stranka ali organ (glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 1. knjiga, str. 723).

Kategorije
3.7   Roki
6.4   Stroški postopka



Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glejte Politiko zasebnosti in Zanikanje odgovornosti.

Upravna svetovalnica 2024. Vse pravice pridržane. Politika piškotkov