Stranka vloži vlogo, za katero pa organ ugotovi, da je nepopolna, zato pozove stranko, da pomanjkljivosti v določenem roku odpravi in jo opozori na posledice, če pozivu ne bi sledila. Stranka v določenem roku vse do dne priprave sklepa o zavrženju vloge pomanjkljivosti ne odpravi, zato organ vlogo s sklepom zavrže. Kako naj postopa organ, če prejme dopolnitev vloge v času, ko je bil sklep že odposlan, vendar še ni bil vročen oziroma ni prišlo do fikcije vročitve? Kako pa naj organ ravna v primeru, če stranka odpravi pomanjkljivosti po vročenem sklepu in še v pritožbenem roku, vendar z dopolnitvijo ne izpodbija sklepa s pritožbo?

Če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, mora organ v roku petih delovnih dni zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo in določiti vložniku rok, v katerem jo mora popraviti. Če upravni organ pozove stranko na dopolnitev vloge, mora v pozivu jasno navesti, katera dokazila naj stranka predloži, in jo tudi pravilno opozoriti na posledico, ki jo bo doletela, če vloge ne bo dopolnila (sodba VSRS, št. 1 Up 103/2002, z dne 5.6.2003, v Breznik et al., Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, str. 296). Če stranka te pomanjkljivosti ne odpravi in če vloge ni mogoče obravnavati, jo organ s sklepom zavrže. Zoper ta sklep je dovoljena pritožba (prvi in drugi odstavek 67. člena ZUP ).


Organ mora v postopku vedno skrbeti za varstvo pravic strank (7. člen ZUP) in pri odločanju o pravicah, obveznostih in pravnih koristih strank uporabljati s predpisi določene ukrepe, ki so za stranke ugodnejše. Zato se mora (popolna) dopolnitev, čeprav vložena prepozno, a organ še ni izdal sklepa o zavrženju, vzeti v vsebinsko obravnavo (glej tudi Sever v Kovač in Kerševan, ZUP s komentarjem, 2020, komentar k 67. členu ZUP). Res da je za stranko rok za dopolnitev prekluziven, tako da stranka nima pravice vlagati prepoznih dopolnitev, toda organ hkrati nima pooblastila vloge zavreči, če je ta že popolna pred zavrženjem. Ta kolizija se mora zato razrešiti po temeljnih načelih v korist stranke.

V primeru, da organ prejme dopolnitev vloge, ko še ni prišlo do vročitve sklepa o zavrženju vloge, kar pomeni, da sklep še nima pravnih učinkov, je zavrženje preuranjeno in posledično nezakonito. Če vročitev že pripravljenega sklepa lahko prepreči (npr. ne odpremi podpisanega sklepa, uspešno zahteva vrnitev pošiljke od pošte) mora dopolnitev upoštevati in presoditi, ali je skladna s pozivom.


V primeru, da stranka vloži dopolnitev vloge po vročitvi sklepa o zavrženju vloge in v času pritožbenega roka zoper ta sklep, je treba dopolnitev obravnavati kot pritožbo zoper sklep. Pritožba zoper sklep se vloži v enakem roku, na enak način in na isti organ kot pritožba zoper odločbo (tretji odstavek 258. člena ZUP). Ker pa je taka pritožba nepopolna, organ pozove stranko k dopolnitvi pritožbe in postavi rok za dopolnitev ter tako zopet postopa po 67. členu ZUP. Če stranka pritožbe v določenem roku ne dopolni, jo organ s sklepom zavrže, v nasprotnem presodi dopolnitev in izda nadomestno odločbo.