Kako ravnati z dopolnitvami vloge, ki so bile organu posredovane po e-pošti po vročeni odločbi? Se te upoštevajo v pritožbenem postopku?

Z vročitvijo odločbe stranki se šteje, da je postopek končan in odločba izdana, odločitev pa pravno učinkuje. Stranka ima pravico le do izdaje odločbe dopolnjevati in pojasnjevati svoje trditve; če pa stori to po ustni obravnavi, mora opravičiti, zakaj tega ni storila na obravnavi (drugi odstavek 146. člena ZUP). Gre za t. i. prekluzije, ki vodijo v učinkovitost postopka (več o tem v Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017).

Po vročitvi odločbe se stranka lahko pritoži in izpodbija odločbo iz razlogov, navedenih v 237. členu ZUP. V primeru vložene pritožbe pritožnik lahko navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku na prvi stopnji. Ti se lahko upoštevajo kot pritožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti na obravnavi (drugi odstavek 238. člena ZUP, več v komentarju ZUP, Kovač in Kerševan (ur.), 2020, 2. knjiga).

Če je vloga poslana po e-pošti in niso izpolnjeni pogoji za njeno obravnavo v smislu določb 63. člena ZUP, 64. člena ZUP, 65. člena ZUP in 66. člena ZUP, jo je treba obravnavati v skladu z določili 67. člena ZUP.


V primeru, da stranka vloži t. i. dopolnitev vloge po vročitvi upravnega akta in v času še odprtega pritožbenega roka zoper ta upravni akt, bi organ moral preveriti, kaj je ta vloga po svoji vsebini (namenu), saj določeno oziroma napačno poimenovanje (npr. dopolnitev vloge) ne škoduje. Tako bi se take "dopolnitve" lahko obravnavale kot pritožba, kar pa je treba preveriti za posamezen primer, v smislu (ne)razumljivosti vloge.

Če se izkaže, da stranka z dopolnitvijo ne izpodbija upravnega akta, se vloga (oziroma t.i. dopolnitev) le vloži v spis. V tem primeru zavrženje ni potrebno, ker stranka ne uveljavlja nobenega zahtevka. Če pa gre za pritožbo, je treba postopati v skladu z določili 240. člena ZUP in povezanih določb.

Ker pa je taka pritožba praviloma nepopolna, organ pozove stranko k odpravi pomanjkljivosti v določenem roku, ter tako zopet postopa po 67. členu ZUP, vendar le v okviru siceršnjih rokov za pravna sredstva, tj. 15 dni od vročitve prvotne odločbe za pritožbo, glej 235. člen ZUP. Pri tem se v pozivu navade absolutni datum za dopolnitev, izračunan od vročitve prvotne odločbe. Tovrstno postopanje je seveda na mestu, če je to gledano na celotni pritožbeni rok v času poziva smiselno (npr. če se "dopolnitev" vloge pošlje 2. ali 3. ali relativno zgodnji dan od vročitve, je realno moč pričakovati odpremo in prejem poziva ter odgovor še znotraj 15 dni od vročitve prvotne odločbe, medtem ko je vložena nepopolna pritožba npr. 14. ali 15. dan take vrste, da dopolnitev na način po 67. členu ZUP ni možna, lahko pa bi organ stranki podal opcijo dopolnitve vendar še telefonično). Če stranka pritožbe v tem roku (za pritožbo) ne dopolni, jo organ s sklepom zavrže, v nasprotnem presodi dopolnitev in ugotovi, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo nadomestne odločbe, ker bi bilo treba odločiti drugače kot z izpodbijano odločbo in se dopolnitve lahko obravnavajo v smislu dovoljenih novih dokazov, ali pa se odstopi pritožbenemu organu.