Uradna oseba je stranki izdala sklep o ustavitvi postopka (npr. postopek izdaje dovoljenja za prebivanje tujcu ali gradbenega dovoljenja). Sklep je bil stranki vročen dne 1. 3., stranka je vložila dovoljeno in pravočasno pritožbo na drugostopenjski organ in jo kasneje umaknila, zato je drugostopenjski organ izdal sklep o ustavitvi pritožbenega postopka, zoper katerega pa pritožba ni dovoljena, in ga dne 31. 5. vročil stranki. Kateri dan se je torej postopek ustavil in kdaj postane zadeva dokončna?

Ali se umaknjena pritožba šteje, kot da je ni bilo, če je npr. umik pritožbe podan po izdani odločbi druge stopnje, ko pa ta še ni bila vročena? Kdaj nastopi tedaj pravnomočnost dovoljenja oziroma zavrnilne odločbe, s potekom roka za pritožbo ali z vročtvijo sklepa o ustavitvi (pritožbenega) postopka ali po poteku roka za sprožitev upravnega spora zoper odločitev druge stopnje?

Stranka ima po 134. členu ZUP možnost umakniti svojo zahtevo vsak čas med postopkom na prvi stopnji do vročitve odločbe, v času, ko teče pritožbeni rok, in med postopkom na drugi stopnji do vročitve odločbe. To smiselno velja tudi za umik pritožbe (glej tudi primer Umik pritožbe stranke).

Pri tem je treba opozoriti, da upravni akt, ki še ni bil vročen stranki, čeprav spisan oziroma "izdan" in odpremljen, pravno še ne obstaja in zato ne veže stranke in tudi ne organa, ki je izdal. Šele z vročitvijo ta začne veljati in pravno učinkovati nasproti stranki in organu (glej primer (Ne)vročitev odločbe kot razlog za umik zahtevka). 

Stranka (ali stranski udeleženec ali vsaka druga oseba, če odločba posega v njene pravice ali pravne koristi kot legitimirani pritožnik) lahko vloženo pritožbo umakne, dokler ni izdana odločba o pritožbi (glej tudi primer Umik pritožbe stranskega udeleženca). Če torej stranka pritožbo umakne, se ustavi zgolj pritožbeni postopek, umik pa ne vpliva na izdano odločbo, saj se šteje, da pritožba ni bila vložena. 

Pritožbeni postopek se začne takoj z vložitvijo (popolne) pritožbe, pri čemer pa zakon določa dvofaznost pritožbenega postopka: (i) najprej delo organa prve stopnje glede formalnega preizkusa pritožbe in morebitne nadomestne odločbe ter (ii) sukcesivno še po novi formalni preverbi vsebinsko odločanje o pritožbi na ravni organa druge stopnje. 

Dokončnost je določena kot trenutek, ko odločbe/sklepa ni (več) mogoče izpodbijati s pritožbo (glej tudi Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 625-628). Nastop dokončnosti (224. člen ZUP) in pravnomočnosti (225. člen ZUP) prvostopenjskega upravnega akta po umiku pritožbe pa je odvisen od faze pritožbenega postopka, v kateri je stranka umaknila pritožbo. In sicer, če stranka pritožbo umakne: 

1. pred odstopom pritožbe organu druge stopnje, pritožbeni postopek ustavi organ prve stopnje s sklepom (zoper katerega je dovoljena pritožba) in prvostopenjski upravni akt postane dokončen in pravnomočen z dnem, ko sklepa ni več mogoče izpodbijati s pritožbo;  
2. po odstopu pritožbe organu druge stopnje, pritožbeni postopek ustavi organ druge stopnje s sklepom in prvostopenjski upravni akt postane dokončen z dnem vročitve tega sklepa, pravnomočen pa z dnem izteka roka za vložitev tožbe zoper sklep o ustavitvi postopka v upravnem sporu. 

Z umikom pritožbe stranka izgubi pravico do vložitve tožbe v upravnem sporu zoper odločbo, saj zaradi umika pravice do pritožbe ni izčrpala, kar je procesna predpostavka za tožbo po ZUS-1. Z umikom odpadejo učinki vložene pritožbe za nazaj (ex tunc). Šteje se, da pritožba sploh ni bila vložena. Stranka jo sicer lahko vloži ponovno, ampak le v odprtem pritožbenem roku (več o tem v primeru: Umik pritožbe stranke). Dopustnost upravnega spora v primeru umika pritožbe pa je treba razlikovati od pravnomočnosti zaključka zadeve, v kateri je stranka umaknila pritožbo. Pravnomočnost odločbe, ki je bila sicer izpodbijana s (kasneje umaknjeno) pritožbo, nastopi namreč z iztekom roka za vložitev tožbe zoper sklep, s katerim je bil pritožbeni postopek ustavljen. Stranka ima namreč pravico pred sodiščem izpodbijati tudi sklep o ustavitvi pritoženega postopka, če ga izda drugostopenjski organ, medtem ko je zoper ta sklep dovoljena pritožba, če ga izda prvostopenjski organ.