Kako se obračunavajo stroški po Zakonu o inšpekcijskem nadzoru (ZIN, Ur. list RS, 56/2002 in novele) v povezavi z ZUP, če je postopek začet po uradni dolžnosti ali na podlagi prijave in je v postopku ugotovljeno, da ni kršitve?

Stroški postopka so nastali izdatki, ki se tičejo konkretnega upravnega postopka, organa, stranki in drugim udeležencem. Stranko praviloma bremenijo njeni stroški, organ pa svoje, vendar jih deloma (t.i. posebni stroški) preloži na stranko oziroma povzročitelja stroška. ZUP vsebuje tudi določene elemente načela uspeha v postopku, vendar to ni v celoti izvedeno. Skladno s 117. členom ZUP stroške izvršbe nosi zavezanec, ki je dolžan izpolniti obveznost. Če se stroški od njega ne morejo izterjati, jih trpi predlagatelj izvršbe (tako Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 258-261).

Stroške inšpekcijskega postopka določa Zakon o inšpekcijskem nadzoru (ZIN,Uradni list RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo in 40/14) v 31. členu, določbe ZUP se tu uporabljajo podrejeno (3. člen ZUP). Stroške po ZIN, ki so bili nujni za ugotovitev dejstev, trpi zavezanec, če se v postopku ugotovi nepravilnosti oziroma pomankljivosti in se izda odločba o ukrepih. Velja načelo uspeha v postopku, kot to izhaja že iz osnovnih pravil ZUP glede postopkov po uradni dolžnosti (113. člen ZUP), a je posebnost ZIN, da poudarja upravičenost obračuna le stroškov, ki so »nujni«. Če se inšpekcijski postopek ustavi po prvem odstavku 28. člena ZIN – tj. v primeru, da je v postopku inšpekcijskega nadzora ugotovljeno, da zavezanec ni storil kršitve zakona ali drugega predpisa, in inšpektor postopek ustavi – trpi stroške inšpekcijskega postopka organ. Organ trpi tudi stroške dejanj oziroma opravil v inšpekcijskem postopku, ki se nanašajo na tisti del nadzora, pri katerem niso bile ugotovljene nepravilnosti. Če je bil inšpekcijski postopek izveden na podlagi lažne prijave, trpi stroške postopka prijavitelj. Stroški se odmerijo (oziroma se ugotovi, da niso nastali) v odločbi ali sklepu o ustavitvi postopka oziroma posebnem sklepu o stroških (v Jerovšek, Kovač, Posebni upravni postopki, 2008, str. 185).