Organ je zavrnil zahtevek z dopisom namesto z odločbo. Ali ima stranka pravico do vložitve pritožbe zoper molk organa, kot da organ ni odločil ali do pritožbe, kot da bi bila izdana odločba? Kako postopa organ druge stopnje?

Z odločbo se odloči o predmetu postopka in vseh zahtevkih stranke. O zahtevi stranke je treba odločiti z odločbo, ki ima predpisane sestavine. Upravni akt je namreč akt, ki na koncu upravnega postopka (ali drugega postopka izdaje upravnega akta) v svojem bistvu pomeni dokončno meritorno odločitev pristojnih organov o (javno)pravnem položaju posameznika (glej recimo sklep VSRS I Up 56/2021 z dne 5. 1. 2021).

Obličnost odločbe oz. sklepa kot posamičnih upravnih aktov je v funkciji zagotavljanja ustreznih učinkov vsebine, čeprav vsi sestavni deli odločbe nimajo konstitutivnega učinka, ampak to velja primarno za izrek in podpis uradne osebe, ki odločbo izdaja (več o tem v Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 216 in nasl.). To pomeni, da so tudi neustrezno formalizirani akti lahko veljavne odločbe, čeprav npr. nimajo predpisane oblike, npr. obrazložitve ali pouka o pravnem sredstvu, če je jasna odločitev v okviru pristojnosti organa, in je dokument podpisala uradna oseba. Je pa taka "odločba" izpodbojna, zlasti po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.

Zgolj dopis praviloma ne zadostuje za odločitev o pravici v upravnem razmerju, ki nenazadnje na novo ureja določeno upravno razmerje (npr. vodno soglasje, naravovarstveno soglasje, kulturnovarstveno soglasje). Če pa organ izda samo dopis ali npr. sklep ali kak tretji akt, a ta vsebuje konstitutivne elemente odločbe, tj. izrek oz. odločitev o pravici/obveznosti, se tudi po sodni praksi šteje kot odločba, zoper katere je dovoljeno pravno sredstvo (več o tem v Kovač (ur.), Upravno-procesne dileme o rabi ZUP 2, 2012, in v primeru Izvajanje izvršbe vračila (socialne) pravice po področnem zakonu). Torej je o upravni zadevi treba odločiti praviloma z odločbo, saj le ustrezno obličen akt doseže določene pravne učinke in zagotovi stranki učinkovito pravno varstvo. 

Če pristojni organ, zoper katerega odločbo je dovoljena pritožba, ne izda odločbe in je ne vroči stranki v predpisanem roku, ima stranka pravico do pritožbe, kot da bi bil njen zahtevek zavrnjen (četrti odstavek 222. člena ZUP, glej tudi primer Rok za pritožbo glede na realno dejanje organa, ki šteje za odločitev in sodbo UPRS I U 1391/2019-11 z dne 26. 11. 2020). 

Ker pa je organ v danem primeru že izdal dokument, s katerim je zavrnil zahtevo za izdajo upravnega akta oz. soglasja, to pomeni tudi, da je odločba izdana, čeprav neformalizirana. Torej pravica do pritožbe po četrtem odstavku 222. člena ZUP ne nastopi, saj ne gre za molk organa. Stranka bi lahko oz. morala vložiti pritožbo tako v 15 dneh od prejema dopisa, ki velja kot odločba.

V tem primeru bi drugostopenjski organ obravnaval pritožbo v skladu z 246. členom ZUP in nadaljnjimi (glej sodbi UPRS I U 1993/2010 z dne 18. 1. 2022 in I U 1854/2017-42 z dne 22. 11. 2017 ter primer Pravica/obveznost vsebinskega odločanja drugostopenjskega organa o pritožbi in rok za sodno varstvo), kar pomeni, da bi pravočasno pritožbo presojal vsebinsko.