Kaj velja glede izteka roka za oddajo vloge na javni razpis, če zadnji dan roka pade na dela prost dan organa – ali se iztek roka prenese na prvi delovni dan organa?

Rok je časovno obdobje, v katerem lahko ali mora organ oziroma stranka opraviti določeno dejanje. Roke delimo na materialne in procesne. Materialni roki so roki, ki se nanašajo na (materialnopravno) pravico ali obveznost, ki je predmet postopka, in jih praviloma določajo področni predpisi. Sem sodita npr. rok za vložitev zahteve in izpolnitveni rok za nastop pravice oziroma izpolnitev obveznosti. Procesni roki opredeljujejo časovno omejitev procesnih dejanj v smislu uveljavljanja pravic, pravnih koristi in obveznosti strank. Lahko jih določajo področni predpisi ali pa neposredno ZUP (po Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 155-156).

Bistvene razlike med materialnimi in procesnimi roki so med drugim pravila glede izteka roka na dan, ko organ ne dela. Materialni rok se praviloma izteče na določen dan, čeprav je dela prost dan, procesni pa se v primeru določitve v dnevih v tem primeru prenese na prvi delovni dan (drugi odstavek 101. člena ZUP). Prav tako je pri procesnih rokih možna vrnitev v prejšnje stanje, pri materialnih pa ne. Če predpis ne določa drugače, so materialni roki nepodaljšljivi, procesni roki pa se lahko podaljšajo, če jih določi uradna oseba sama in niso po dolžini že opredeljeni v ZUP (po Jerovšek in Kovač, prav tam, str. 157).

V razpisnih postopkih predstavlja rok, v katerem je treba oddati vlogo na javni razpis, materialni prekluzivni rok, določen bodisi s področnim predpisom bodisi z na njegovi podlagi izdanim aktom (npr. razpisno dokumentacijo), saj se z njim opredeljuje materialnopravne pogoje uveljavljanja pravice (glej sodbo UPRS IV U 141/2011 z dne 9. 3. 2012 in primer 1). Navedeno pomeni, da se rok za oddajo vloge oziroma prijave na razpis ali natečaj izteče na dan, ki je določen v javnem razpisu ali v področnem predpisu, četudi je to dan, ko organ ne dela. Prav tako tega roka ni mogoče podaljšati. Z njegovim iztekom tako pravica vložiti prijavo oziroma kandidaturo ugasne (sodbi UPRS II U 40/2012 z dne 9. 1. 2013 in I U 528/2013 z dne 30. 5. 2013), učinkov zamude tega roka prav tako ni mogoče sanirati z vrnitvijo v prejšnje stanje po 103. členu ZUP (sodba UPRS I U 63/2012 z dne 5. 12. 2012). Gre za sledenje načelu formalnosti v razpisnih postopkih, ki služi enakemu varstvu pravic in preprečevanju arbitrarnosti organa pri odločanju. To pomeni, da je treba upoštevati določbe relevantnih aktov v skladu z načelom zakonitosti iz 120. člena Ustave RS (Ur. l. RS, št. 33/1991-l in nasl.) in 6. člena ZUP. V tem smislu je tudi breme stranke, da pravočasno in na predpisan način odda vlogo na javni razpis, če želi doseči vsebinsko presojo utemeljenosti zasledovane pravice oziroma pravnega interesa v razmerju do oblasti (primer 1).

S postopkovnega vidika se v razpisnih zadevah primarno uporabljajo določila področnih predpisov, določila ZUP pa le, kadar je predmet postopka upravna zadeva ali (neupravna) javnopravna zadeva, ki ni urejena s posebnim postopkom. Samo dejstvo, da gre za javni razpis, torej še ne predstavlja upravne ali druge javnopravne zadeve. Odločilnega pomena je pravna ureditev postopka na konkretnem področju, kajti ZUP se uporablja tudi v razpisnih postopkih podrejeno ali smiselno po 3. členu ZUP ali 4. členu ZUP le, če postopek pridobitve pravice sploh ni urejen v področnih predpisih (glej tudi primer 2, primer 3 in sodbo UPRS I U 528/2013 z dne 30. 5. 2013). Sicer z razpisom načeloma ni mogoče določati procesnopravnega položaja udeležencev v postopku, ker razpis ni predpis ali splošni akt, ki bi lahko urejal procesna vprašanja. Povedano drugače: če javni poziv eksplicitno določi, kdaj je vloga formalno popolna in vsebinsko ustrezna, določen pa je tudi postopek v primeru formalno in vsebinsko nepopolnih vlog, smiselna uporaba določb ZUP, ki določajo pravila ravnanja z nepopolnimi vlogami, ne pride v poštev (sodba UPRS II U 397/2014 z dne 6. 10. 2015). Kot pa navaja VSRS, je poseben postopek, ki nadomesti smiselno uporabo ZUP, lahko določen zgolj s predpisom, to je z zakonom ali na zakonu temelječim podzakonskim predpisom, ne pa tudi z javnim razpisom ali pozivom. Slednji namreč niso niti podzakonski predpisi, zato npr. z javnim pozivom določen pogoj za formalno popolno vlogo, da mora biti tiskani vlogi priložena skenirana celotna vloga v elektronski obliki na USB ključku, nima pravnega učinka (sodba VSRS X Ips 357/2015 z dne 5. 4. 2017).