Kdaj gre za upravno zadevo in rabo ZUP, če upravni organ za pridobitev pravic razpiše javni razpis? Navajamo dva primera: (1) razpis občine za prodajo občinskih stanovanj (v tem razpisu je občina kot prednostne kriterije pri izbiri kandidatov navedla npr. invalidnost, že obstoječe najemništvo v občinskih stanovanjih ipd.);
(2) razpis občine za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem (s podobnimi prednostnimi kriteriji).
Ali ima kandidat/stranka možnost izpodbijati tak javni razpis (npr. če je občina pri odločanju uporabila prednostni kriterij, ki ni določen v razpisu) enako, kot je določeno za pravno varstvo aktov, izdanih po ZUP?

V upravnem postopku se odloča le v primerih, ko je predmet postopka upravna zadeva ali pa neupravna javnopravna zadeva, ki ni urejena s posebnim postopkom. Samo dejstvo, da je del postopka javni razpis, še ne določa, da gre ali ne gre za upravno oz. drugo javnopravno zadevo. Odločilnega pomena je pravna ureditev postopka na konkretnem področju, kajti ZUP se uporablja (podrejeno ali smiselno) le, če postopek pridobitve pravice sploh ni urejen v področnih predpisih.
Postopek oddaje stanovanja v najem in postopek prodaje sta dva ločena in različna postopka, saj pri prvem primeru, tj. (1) prodaja občinskih stanovanj, področni zakon določa povsem specialni postopek prodaje stvarnega premoženja javnopravnih subjektov in se tako ZUP ne uporablja. V primeru prodaje nepremičnin se postopa po Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZSPDSLS-1, Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18) in na njegovi podlagi sprejete Uredba o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 31/18).

Pri prvem primeru, tj. (1) razpis občine za prodajo občinskih stanovanj, občina pri prodaji stanovanj ni vezana na Pravilnik o oddaji stanovanj v najem in ZUP niti smiselno, saj postopek urejata navedeni zakon in uredba kot neupravni, posebni postopek, v katerem občina nastopa na trgu, izdaja akte poslovanja kot pogodbena stranka in ne oblastnih upravnih aktov (saj ne odloča o pravici oz. obveznosti stranke z upravnega področja po veljavni materialni zakonodaji). V tem primeru bi torej kandidat, ki nima stalnega prebivališča v občini, lahko izpodbijal razpis, če ta ni bil izveden v skladu z ZSPDSLS-1, ne pa po ZUP oz. ne v upravnem sporu, saj navedeni postopek ni upravni postopek.

Pri drugem primeru, tj. (2) oddaja občinskih stanovanj v najem, pa pride do rabe ZUP in ustreznega pravnega varstva, ker gre za upravno zadevo zaradi elementov po 2. členu ZUP, predvsem realizacije javnega interesa na področju, tj. prednostne zagotovitve stanovanj občine kot javnopravnega subjekta določenim skupinam oseb, npr. socialno ogroženim, invalidom, mladim družinam, osebam, ki že imajo sklenjeno najemno razmerje z občino ipd. (kot določa področni pravilnik s prednostnimi kategorijami prosilcev). Oddaja neprofitnih stanovanj v najem se torej vodi po postopku, ki ga določajo Stanovanjski zakon (SZ-1, Ur. l. RS, št. 69/03 in novele), Pravilnik o oddaji neprofitnih stanovanj v najem ter podrejeno ZUP. Zato ima neuspeli prosilec kot stranka pravno varstvo po ZUP (pritožba in izredna pravna sredstva), po dokončni odločitvi pa možnost tožbe na Upravno sodišče Republike Slovenije. Ali bo taka stranka uspela, je odvisno od materialne in formalne ne/zakonitosti akta o ne/dodelitvi stanovanja (izbira prosilcev tako, da so bili izločeni prebivalci iz drugih občin, je zakonita, če je bil tak pogoj določen s področnimi predpisi oz. vsaj aktom o razpisu, sicer je prišlo do napačne rabe materialnega prava, kar je razlog za pritožbo po 237. členu ZUP).