Ali lahko uradna oseba (npr. inšpektor) izvaja pedagoško dejavnost, ki je vsebinsko povezana z njeno uradno funkcijo pri javnih ali zasebnih izvajalcih seminarjev, če so lahko ti tudi zavezanci v postopkih, ki bi jih inšpektor v prihodnje vodil? 

Kateri izločitveni razlogi veljajo v takem primeru glede na določbe 100. člena ZJU, 15. člena ZIN in ZUP?

Izločitveni razlogi za uradne osebe so določeni v 35. členu ZUP, ki taksativno našteva primere, ko uradna oseba ne sme opravljati dejanj v postopku ali odločati. Kadar pa bi o nepristranskosti inšpektorja podvomila stranka, ki je udeleženec postopka, ta lahko zahteva njegovo izločitev, če druge okoliščine vzbujajo dvom o nepristranosti (37. člen ZUP) (glej sodba G 27/2010 z dne 19. 12. 2011 in sodba II U 282/2012 z dne 4. 12. 2013) in (glej primera Zagotovitev nepristranskosti pri vodenju postopka po uradni dolžnosti in Izločitev uradne osebe zaradi dvoma v njeno nepristranost pri delu ).

Uradna oseba, kot je inšpektor, lahko izvaja pedagoško dejavnost, vendar pod določenimi pogoji, ki jih določata Zakon o javnih uslužbencih (ZJU, Ur. l. RS, št 63/07 in nasl.) in Zakon o inšpekcijskem nadzoru (ZIN, Ur. l. RS, št 43/07 in nasl.).

Glede omejitev opravljanja dejavnosti zunaj delovnega razmerja 100. člen ZJU določa, da uradna oseba ne sme opravljati dejavnosti, ki bi lahko vplivala na nepristransko opravljanje dela, povzročila zlorabo informacij, do katerih ima dostop, ali škodovala ugledu organa. Če uradnik meni, da bi lahko prišlo do takšnega položaja, mora o tem predhodno obvestiti predstojnika. A dolžnost sporočanja in omejitve ne veljajo za znanstveno ali pedagoško delo (glej sodbo VSRS VIII Ips 310/2016 z dne 20. 6. 2017).

Za inšpektorje je prepoved opravljanja dejavnosti, glede na izrazito oblastno naravo njihovega dela, še strožja od prepovedi za druge uradnike, ki jo ureja 100. člen ZJU. 15. člen ZIN, kot lex specialis, namreč določa, da inšpektor ne sme opravljati dejavnosti oziroma ne sme opravljati dela za drugega delodajalca, pri katerem opravlja naloge inšpekcijskega nadzora, razen če gre za znanstveno ali pedagoško delo. Ta člen poudarja nepristranskost inšpektorjev, ki imajo posebna pooblastila za varovanje javnega interesa ter interesov pravnih in fizičnih oseb (5. člen ZIN). Glede na tako opredeljen položaj in pooblastila inšpektorjev je treba določbo 15. člena ZIN razlagati strogo, in ob tem upoštevati tudi Kodeks ravnanja javnih uslužbencev (Ta v 15. členu določa, da javni uslužbenec ne sme opravljati nezdružljive funkcije in nezdružljive pridobitne ali nepridobitne dejavnosti, ki niso združljive s pravilnim opravljanjem javnih nalog in s pravicami in obveznostmi javnega uslužbenca ali mu jih krnijo. Kadar ni jasno, ali je opravljanje javnih nalog z navedenima dejavnostima ali funkcijo nezdružljivo, se mora javni uslužbenec posvetovati s svojim predstojnikom (glej sodbo VDSS Pdp 984/2015 z dne 19. 9. 2016 in sodba VSRS VIII Ips 310/2016 z dne 20. 6. 2017).

Inšpektor, glede na določbe 100. člena ZJU in 15. člena ZIN, torej lahko opravlja znanstveno in pedagoško delo brez soglasja predstojnika organa, poleg tega pa še dejavnosti kot so dela v kulturnih, umetniških, športnih, humanitarnih in drugih podobnih društvih in organizacijah, dela na publicističnem področju in je lahko član oziroma lahko deluje v političnih strankah, (glej več o tem v Pečarič in Kovač, Inšpekcijski nadzor, 2024, komentar k 15. členu ZIN, str. 319). Vezano na omenjena člena pa lahko inšpektor izvaja te dejavnosti, torej tudi pedagoško le, če ta ne vpliva na njegovo nepristranskost in ne predstavlja konflikta interesov. Zato mora  tudi inšpektor v vsakem konkretnem primeru presoditi ali njegovo sodelovanje v pedagoški dejavnosti lahko vpliva na njegovo strokovno odločanje in nepristranskost. Npr. če so udeleženci seminarjev tisti, ki jih bo nadzoroval, bi moral inšpektor, preveriti, ali obstaja nevarnost, da bi prišlo do konflikta interesov ali njegove nepristranosti pri opravljanju nadzora. Če obstaja kakršenkoli dvom, bi se moral iz postopka izločiti, kot npr. če bi bil organizator seminarja pravna oseba, pri kateri opravlja nadzor.

Zaključiti je, da inšpektor lahko opravlja pedagoško dejavnost tudi pri pravnih in fizičnih osebah oziroma organih, ki bi lahko bili ali so že bili predmet nadzora (npr. delovna inšpekcija/delodajalci; upravna inšpekcija/javni sektor; tržna inšpekcija/podjetja, brez soglasja predstojnika organa, po izvedeni lastni predhodni presoji morebitnega konflikta interesov ali morebitne nepristranosti, kar pa je treba obravnavati restriktivno v primerih, ko gre za akutno kolizijo interesov. Za razumevanje slednjega je MJU oblikovalo tudi stališče, št. 007-1207/2022/1 z dne 2. 2. 2023, v katerem je poudarilo, da je zaradi zagotovitve nepristranskega opravljanja nalog inšpektorja 15. člen ZIN treba razlagati tako, da inšpektor ne sme izvajati predavanj na seminarjih in posvetih za organizatorja oziroma naročnika, pri katerem že izvaja inšpekcijski nadzor ali ga je izvajal pred kratkim, ne glede na to, ali je predavanja izvajal proti plačilu ali v službenem času. Prisotnost (potencialnih) zavezancev med udeleženci strokovnega seminarja ali posveta pa ni ovira za izvedbo predavanja, dodaja MJU. Kaj pomeni "pred kratkim", ni opredeljeno, lahko pa si razlagamo npr. z obdobjem vsaj nekaj mesecev, ki naj pretečejo med predavanjem in nadzorom, da je zagotovljena objektivnost, pa tudi videz nepristranskosti.

Glede naročnika, pri katerem bi inšpektor lahko izvajal inšpekcijski nadzor glede na področja, za katera je inšpekcija, pri kateri je zaposlen, pristojna, tako glede na ZIN in ZJU tako ni videti podlage za absolutno omejitev predavanj oz. soglasje predstojnika in je prepuščeno presoji od primera do primera. Po citiranem mnenju MJU je sicer tudi izpostavljeno, da Inšpektorji lahko sodelujejo kot plačani predavatelji na posvetih oziroma seminarjih le izven delovnega časa, vključno s pripravo na izvedbo izobraževanj, pri tem pa se predstavljajo z osebnim imenom in ne z navedbo delodajalca in doseženega naziva; poleg tega ne smejo podajati informacij z delovnega področja, ki nimajo statusa informacije javnega značaja ali informacij o osnutkih predpisov in drugih aktov, ki še niso objavljeni na spletnih straneh inšpekcije. Če bi omejitve 15. člena ZIN razlagali drugače oz. bolj omejevalno, pa inšpektorji pedagoškega ali znanstvenega dela sploh ne bi mogli opravljati, kar bi povsem izvotlilo navedeno zakonsko izjemo tudi z vidika zagotovljenih ustavnih pravic, kot so npr. pravica do svobode dela 49. člen Ustave Republike Slovenije (URS, Ur. l. RS, št . 33/91-I in nasl.) in pravica do svobodne gospodarske pobude 74. člen URS. Zato je treba veljavno omejitev opravljanja dejavnosti inšpektorjev razumeti kot prepoved z vidika preprečevanja morebitnega navzkrižja interesov in nepristranosti, ne pa absolutne prepovedi dela in predaje znanja.