Ali se osebi, ki ji je bil v postopku, ki je bil kasneje ustavljen, priznan status stranskega udeleženca, avtomatsko prizna ta status tudi v ponovno uvedenem inšpekcijskem postopku v isti upravni zadevi? Ali pa mora ta oseba sama uveljavljati status stranskega udeleženca v ponovno uvedenem postopku (npr. s pritožbo zoper molk organa)?

Skladno z določilom 42. člen ZUP je lahko stranka v upravnem postopku vsaka fizična oseba in pravna oseba zasebnega ali javnega prava, na katere zahtevo je začet postopek ali zoper katero teče postopek.

V postopku po Zakonu o inšpekcijskem nadzoru (ZIN, Ur. l. RS,, 56/02 in nasl.) ima položaj stranke v postopku zavezanec (24. člen ZIN). Lahko pa v (inšpekcijski) postopek vstopi tudi druga oseba, če izkaže, da bi lahko bil njen pravni položaj prizadet z odločitvijo v postopku (43. člen ZUP). Zato je poleg zavezanca v inšpekcijskem postopku lahko udeležena tudi oseba, katere pravice ali pravne koristi so lahko z ukrepi inšpekcijskega nadzorstva prizadete. Stranski udeleženec s svojo udeležbo v postopku ne sme presegati varstva svojega pravnega interesa, glej sodni UPRS I U 43/2021-7 z dne 8. 8. 2022 in I U 2340/2017-17 z dne 7. 5. 2020 ter primer.

Po 44. členu ZUP mora organ ves čas med postopkom po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba, zato je dolžan vsakogar, za katerega meni, da mu pripada položaj stranke ali stranskega udeleženca (tj. stranke v širšem smislu) povabiti, naj vstopi v postopek in se ga udeležuje za varstvo svojega pravnega interesa. Tudi če organ tega ne stori, pa lahko tudi vsaka oseba, ki meni, da bi morala imeti status v postopku, sama vloži zahtevo za vstop v postopek, o ugoditvi ali zavrnitvi zahtevka pa s sklepom odloči uradna oseba (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 92), glej primer. Oseba, ki zahteva udeležbo v postopku, mora v svoji vlogi navesti, v čem je njen pravni interes in če je mogoče predložiti tudi dokaze, kot določa drugi odstavek 142. člena ZUP. Torej, zgolj formalna vloga za udeležbo v postopku brez navedbe okoliščin in pravnih podlag za izkaz pravne koristi ne zadošča (glej primer).

Po 222. členu ZUP ima stranka neposredno pravico do pritožbe, ki jo vloži pri organu druge stopnje zaradi molka prvostopenjskega organa, kot da bi bil njen zahtevek zavrnjen z negativno odločbo, če pristojni organ ne izda odločbe in je stranki ne vroči v predpisanem roku. V takem primeru se lahko stranka, ki je vložila zahtevo, pritoži takoj po preteku rokov in kadarkoli do izdaje odločbe. Če organ druge stopnje ne izda odločbe o pritožbi v dveh mesecih ali v krajšem, z zakonom določenem roku in tudi na novo zahtevo stranke ne izda odločbe v nadaljnjih sedmih dneh, sme stranka sprožiti upravni spor na podlagi drugega odstavka 28. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Ur. l. RS, št. 105/06 in nasl.), glej sodbo UPRS I U 231/2023-10 z dne 9. 5. 2023.

Izpostaviti gre, da tudi sicer oseba, ki ji je bil priznan status stranske udeležbe, nima pravice do vlaganja pritožbe zaradi molka organa zaradi neizdaje odločbe, saj so lahko s tem, ker odločba ni bila izdana, prizadete samo pravice aktivne stranke, na zahtevo katere se je postopek začel za uveljavitev njene pravice, ali pravice pasivne stranke, zoper katero je bil postopek začet, glej sklep UPRS I U 1842/2020-12 z dne 14. 1. 2021 in primer.

Če je postopek uveden na novo, gre za nov postopek in ne npr. za postopek, v katerem so bila uporabljena izredna pravna sredstva (260. – 279. člen ZUP) ali za ponovni postopek (tretji odstavek 251. člen ZUP). Pri tem ustavljeni postopek ne ovira uvedbe novega postopka, sploh če to terja javni interes, Drugi postopek je ob ustavitvi postopka po 28. členu ZIN mogoč tudi v isti zadevi,

če se naknadno pridobijo obremenilna dejstva ali dokazi, saj sklep ne pridobi materialne pravnomočnosti, ki bi pomenila pravilo ne bis in idem. V preteklosti so nekateri organi šteli, da se s sklepom ustavljen postopek lahko obnovi po 260. členu ZUP, ker ustavitev postopka pomeni oblastni ukrep, vendar je tako stališče preseženo z uveljavljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča in Upravnega sodišča, ki sklep o ustavitvi postopka, ker ni ugotovljeno, da bi zavezanec kršil predpis in s tem ni potrebe po ščitenju javnega interesa, enotno obravnava kot procesni akt, s katerim se odloča o formalnih vprašanjih, zato obnova postopka ni mogoča, je pa mogoča uvedba novega postopka (glej na primer sodbo VSRS I Up 75/98 z dne 14.. 2. 2001, več o Kovač (ur.), Inšpekcijski nadzor, 2024, str. 128 in povezane).

Sodelovanje v upravnem postopku pa se lahko doseže z vložitvijo vloge za pridobitev pravice, z zahtevo za vstop v postopek kot stranski udeleženec. Tako mora v novo uvedenem postopku oseba ponovno izkazati svojo procesno legitimacijo in z zahtevo za obnovo postopka po deveti točki 260. člena ZUP (glej tudi peti odstavek 235. člena ZUP), glej sodbo in sklep UPRS III U 328/2012 z dne 30. 8. 2013 in primer).

Na podlagi vsega navedenega je zaključiti, da prejšnje sodelovanje v inšpekcijskem postopku ne zagotavlja avtomatične pravice do sodelovanja v novo uvedenem postopku, razen če organ sam presodi obstoje stvarne legitimacije tudi v novem postopku ali zadevna oseba sledi prej navedenim procesnim pravilom za priznanje statusa stranskega udeleženca in izkaže pravni interes.