Do kdaj in kako se lahko uveljavlja status stranskega udeleženca?

Status stranskega udeleženca ima lahko oseba, ki zatrjuje pravni interes po 43. členu ZUP in vstopa v v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi. Stranski udeleženec vstopi v postopek, začet na zahtevo aktivne stranke (tj. oseba, ki je nosilec pravic ali obveznosti in uveljavlja zahtevek), in v njem brani svojo pravno korist. Stranski udeleženec oz. stranka, ki vstopi v tuj postopek, mora v svoji vlogi izkazati pravni interes.


Pravna korist je neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist. Med stranskim udeležencem in konkretno upravno zadevo mora obstajati določeno razmerje, ki ga vzpostavlja materialno pravo. Slednje določa, kdo in v katerih primerih ima pravno korist. Praviloma mora za vstop oseb s potencialno prizadetim pravnim interesom skrbeti po uradni dolžnosti organ sam že od uvedbe postopka dalje.
'Lahko pa vstop v postopek uveljavlja tudi neposredno domnevni stranski udeleženec sam'. Oseba, ki zahteva udeležbo v postopku, mora v svoji vlogi navesti, v čem je njen pravni interes, in če je mogoče, predložiti tudi dokaze, kot določa drugi odstavek 142. člena ZUP. Torej, zgolj formalna vloga za udeležbo v postopku, brez navedbe okoliščin in pravnih podlag za izkaz pravne koristi, ne zadošča.
Do kdaj in kako lahko oseba status stranskega udeleženca uveljavlja, pa lahko razdelimo na slednje faze:

1. V postopku na 1. stopnji, torej do izdaje odločbe prve stopnje oz. zaključka prvostopnjskega postopka s sklepom;

2. Po izdani odločbi 1. stopnje v pritožbenem postopku;

3. Po dokončnosti v zadevi z obnovo postopka.




1.: Do izdaje odločbe prve stopnje

'Praviloma mora oseba status stranskega udeleženca uveljavljati v postopku na 1. stopnji do izdaje odločbe' (pri čemer izdaja pomeni tudi vročitev). Vendar to seveda velja samo v primeru, če upravni organ pozove osebo k udeležitvi postopka oz. če oseba ve oz. bi morala vedeti, da teče postopek. Skladno s 44. členom ZUP mora upravni organ po uradni dolžnosti paziti sam, kdo v postopku je stranski udeleženec in le tega povabiti k udeležbi. Če vabljena oseba ne sodeluje v postopku, čeprav je imela možnost, po izdaji odločbe izgubi to možnost.

Kot navaja 142. člen ZUP, 'lahko kadarkoli zahteva vstop v postopek med postopkom tudi nekdo, ki doslej ni imel položaja stranke, in zahteva, da se mu prizna lastnost stranke'. Uradna oseba, ki vodi postopek, mora preizkusiti, ali ima izkazan in dokazan pravni interes in izda o tem oz. o vstopu v postopek sklep. V kolikor se položaj stranke ne prizna, je zoper tako izdan sklep dovoljena pritožba, ki zadrži izvršitev sklepa. Pritožba zoper sklep, da se ne prizna status stranskega udeleženca v postopku, namreč pomeni prekinitev postopka do rešitve vprašanja na drugi stopnji, ali je ta oseba stranski udeleženec ali ne.


Oseba, ki meni, da bi ta status morala imeti, pa je organ (še) ni prepoznal, lahko sama zahteva vstop po 142. členu ZUP in 143. členu ZUP. To velja tudi, če področni zakon ne navaja te možnosti ali pa stranske udeležence opredeljuje drugače, kajti pravni interes je lahko oprt tudi na drug, ne temeljni materialni zakon, ki se uporablja v določenem upravnem postopku. O tej zahtevi mora organ odločiti s sklepom kot o postranskem vsebinskem vprašanju v postopku. Zoper sklep je dovoljena pritožba, ki zadrži izvršitev, torej izvajanje matičnega upravnega postopka (t. i. tiha prekinitev) do odločitve o pritožbi na drugi stopnji. S tem se zahteva aktivno ravnanje osebe, ki želi sodelovati v postopku kot stranski udeleženec za zavarovanje svojih pravic oz. pravnih koristi.

Oseba, ki med postopkom vstopi vanj kot stranka, mora sprejeti postopek v tistem stanju, v katerem je ob njenem vstopu (četrti odstavek 142. člena ZUP).

Skladno s prvim odstavkom 143. člena ZUP, 'mora organ pred začetkom ugotovitvenega postopka povabiti k udeležbi v postopku osebe, za katere ugotovi, da imajo pravni interes za udeležbo v postopku'. Če tega ne more ugotoviti, povabi k udeležbi v postopku z javnim naznanilom, ki ga objavi na oglasni deski organa in na krajevno običajen način (npr. v krajevnih javnih občilih). V vabilu k udeležbi navede organ rok, v katerem je mogoče priglasiti udeležbo v postopku. Ta rok ne sme biti krajši od osem dni. Tukaj se smiselno še uporablja 94. člen ZUP o vročanju z javnim naznanilom.

Če oseba, ki jo je organ povabil, ne priglasi udeležbe v postopku v roku, lahko priglasi udeležbo v skladu s 142. členom ZUP do izdaje odločbe. Če oseba ne zahteva udeležbe v postopku, ji organ te udeležbe ni dolžan zagotoviti (četrti odstavek 143. člena ZUP). 'Če oseba, ki je bila pravilno vabljena k stranski udeležbi in opozorjena na posledice, do izdaje odločbe na prvi stopnji ni pravilno priglasila stranske udeležbe, ne more uveljavljati pravnih sredstev zoper odločbo' (šesti odstavek143. člena ZUP). Po mnenju nekaterih avtorjev se ta določba nanaša le na redna pravna sredstva, torej pritožbo in za osebe, ki so bile v postopek osebno povabljene po prvem odstavku 143. člena ZUP, ne pa tudi za osebe, ki so bile kot take povabljene z javnim naznanilom (glej Jerovšek et al, ZUP s komentarjem, 2004, str. 434), drugi poudarjajo, da oseba izgubi le možnost uveljavljanja tistih pritožbenih razlogov, ki bi jih z aktivno udeležbo lahko navedla že v prvostopenjskem postopku (glej Androjna, Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006), sodna praksa, ki bi v konkretnem primeru poudarila stališče v zvezi z interpretacijo obravnavane pravne norme, pa (še) ni poznana oziroma izoblikovana.

2. in 3.: Po izdaji odločbe prve stopnje v še odprtem pritožbenem postopku in po dokončnosti

Oseba ki zatrjuje, da ji ni bila dana možnost udeležbe v postopku na prvi stopnji, čeprav je oz. bi imela to pravico, lahko uveljavlja status stranskega udeleženca še po izdaji odločbe na podlagi sedmega odstavka 143. člena ZUP, ko se ji na njeno zahtevo vroči odločba, 'če zahteva vročitev v 30 dneh od dneva, ko je izvedela za izdajo odločbe'. Ta odstavek tega člena in določbe 229. člena ZUP (pritožba) ter 9. točka 260. člena ZUP in tretjega odstavka 261. člena ZUP (obnova postopka) se v tem delu prekrivajo, saj lahko domnevni stranski udeleženec odločbo izpodbija s pritožbo (hkrati še z zahtevo za priznanje pravnega interesa in stranskega udeleženca). 'V kolikor je ta pritožba prepozna (gl. sp.), pa lahko predlaga obnovo postopka' (Jerovšek et al, ZUP s komentarjem, 2004, str. 434).

Upravni organ bo vročitev odločbe, kot je zgoraj navedena, opravil le, če bodo izpolneni nekateri pogoji po drugem odstavku 229. člena ZUP. To pomeni, da iz vseh okoliščinah mora izhajati, da za izdajo odločbe oseba ni vedela oz. ni mogla sklepati, da je odločba izdana, ter da še ni pretekel 30 dnevni rok od dneva, ko je ta oseba izvedela za izdajo odločbe. V primeru, da kateri izmed navedenih pogojev ni izpolnjen, bo uradna oseba zavrgla vročitev odločbe s sklepom. Ne more pa biti razlog zavrženje vročitve potek pritožbenega roka za stranke, saj lahko oseba status stranskega udeleženca uveljavlja ne samo s pritožbo, temveč tudi prek obnove postopka po 260. členu ZUP. Glede predloga za obnovo postopka je treba upoštevati, da lahko oseba, ki je izvedela za odločbo in uveljavlja vstop v postopek, predlog vloži le, če je za odločbo izvedela prepozno, da bi uveljavljala pritožbo. Če v pritožbenem postopku ta oseba ni bila uspešna, se obnova postopka ne dovoli (glej Jerovšek et al, ZUP s komentarjem, 2004, str. 434-435).

'Stranski udeleženec lahko vloži pritožbo, tudi če mu odločba organa prve stopnje sploh ni bila vročena' (oseba se neposredno seznani z izdano odločbo - še v pritožbenem roku jo seznani stranka, ki ji je bila odločba vročena). Rok za vložitev take neposredne pritožbe je rok, ki teče za stranke, ki jim je bila odločba vročena, torej se taka oseba lahko pritoži, dokler se ni iztekel pritožbeni rok za vse stranke v postopku. V kolikor se ta oseba pritoži tedaj, ko se je že iztekel pritožbeni rok za vse stranke, se pritožba obravnava kot predlog za obnovo postopka (peti odstavek 235. člena ZUP) (glej Jerovšek et al, ZUP s komentarjem, 2004, str. 434).

Tako v primeru pritožbe kot predloga za obnovo postopka pa mora oseba, ki uveljavlja status stranskega udeleženca, organu predložiti hkrati več zahtevkov, lahko pa v isti vlogi:

*primarno zahteva za priznanje pravnega interesa in statusa stranskega udeležnca ter s tem pravice do vstopa v postopek (in pri tem izkazati, da do izdaje odločbe tega ta oseba ni mogla storiti),
*uveljavljanje pravnega sredstva (pritožbe ali obnove postopka).