Ali je upravni inšpektor, ki preverja zakonitost upravnih odločb oz. upravnega postopka, torej procesnih določb, dolžan v smislu 65. člena ZUP del predloga za upravni nadzor, ki ga dobi od privatne osebe in se nanaša na kršitve materialnih predpisov in ne ZUP, poslati inšpekciji, ki je pristojna za preverjanje materialnih predpisov?

Ali se odstopi izvirna prijava ali pri tem zakrije identiteta prijavitelja?

Ali je organ o dostopu dolžan obvestiti osebo, ki je vložila prijavo?

Tako za uradne osebe kot tudi za inšpektorje pri vodenju upravnih oz. inšpekcijskih postopkov velja vezanost na stvarno, krajevno in personalno pristojnost. Stvarna pristojnost se nanaša na področje dela posameznega inšpektorata, kot na primer upravna, tržna, davčna itn. Inšpektor začne in vodi inšpekcijski postopek le v obsegu, ki ga ima v pristojnosti posamezni inšpektorat. Tako kot za vse inšpekcijske organ, veljajo pravila ravnanja s prejeto pobudo, določena v Zakonu o inšpekcijskem nadzoru (ZIN, Ur. l. RS, št. 56/02 in nasl.), tudi za upravno inšpekcijo, torej mora po 65. členu ZUP odstopiti nepristojni organ (tu upravna inšpekcija) prijavo pristojnemu organu (področni inšpekciji).

Po določbi 16. člena ZIN mora inšpektor varovati tajnost, s katero se seznani pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora. Dolžnost varovanja tajnosti traja tudi po prenehanju delovnega razmerja inšpektorja. Inšpektor je dolžan varovati tajnost vira prijave in vira drugih informacij, na podlagi katerih opravlja inšpekcijski nadzor (Remic v Kovač (ur.), Inšpekcijski nadzor: razprave, sodna praksa in komentar zakona, 2024, str. 394-395). Informacijska pooblaščenka je v svojem mnenju št. 07120-1/2023/71 z dne 21. 2. 2023 izpostavila dilemo o potrebi varovanja vira prijav in pripadajočih osebnih podatkov v inšpekcijskih postopkih. Pri odstopu prijave mora biti inšpekcijski organ pozoren, da ohrani tajnost vira prijave, kar je določeno v drugem odstavku 16. člena ZIN. Varnost vira prijave in z njim povezanih osebnih podatkov mora biti zagotovljena tako pri obravnavi prijave kot tekom celotnega inšpekcijskega nadzora – tudi v primeru odstopa prijave. Ob tem je treba upoštevati, da je namen zagotavljanja tajnosti vira zagotavljanje njegove zaščite pred razkritjem nepooblaščenim osebam, zlasti tistim, na katere se nanaša prijava. Kadar se prijava odstopi drugemu organu (npr. inšpekcijskemu), ki ga prav tako veže dolžnost varovanja tajnosti vira, je zakonski obveznosti o varovanju vira zadoščeno, zato ni mogoče govoriti o posebnih omejitvah glede odstopa prijave. Drugače je v primeru odstopa vloge – prijave organu, ki ga varovanje tajnosti vložnika ali prijavitelja ne zavezuje, ko je organ, ki odstopa dolžan zagotoviti, da se drug organ ne seznani z vložnikom oziroma prijaviteljem. Skladno s tem prijavitelj ne more imeti upravičenega pričakovanja, da se tajnost vira zagotavlja tako, da organ, kjer je vložena vloga (prijava), te pod nobenim pogojem ne sme odstopiti drugemu organu.

V 65. členu ZUP je določeno, da mora biti vlagatelj prijave obveščen o preusmeritvi prijave/vloge na drug pristojni organ, vendar je pri tem potrebno izhajati iz tega, da gre za pobudo za inšpekcijski nadzor, ki ga je prejel inšpekcijski organ. Pravila ravnanja s prejeto pobudo oz. sporočilom in druge vloge, pa so določena v 24. členu ZIN, ki v prvem odstavku določa, da mora inšpektor obravnavati prijave, pritožbe, sporočila in druge vloge v zadevah iz svoje pristojnosti in vlagatelje na njihovo zahtevo obvestiti o svojih ukrepih najkasneje po opravljenem nadzoru in sprejetem zadnjem ukrepu oziroma ustavitvi postopka. Več o obveščanju prijavitelja in obravnavi prijav si lahko preberete na primerih Upravne svetovalnice: Obravnava prijav in Obveščanje prijavitelja o ukrepih inšpekcijskega organa. Če je torej pobudnik oz. pošiljatelj vloge zahteval obveščanje, potem obveznost obveščanja o odstopu vloge drugi inšpekciji obstaja. Je pa priporočljivo, da se prijavitelja, ne glede na to če pošiljatelj vloge to izrecno ne zahteva, obvesti o odstopu drugemu inšpekcijskemu organu.