Inšpektor je prejel prijavo in ugotovil, da gre za kršitev, zato je izdal ureditveno odločbo v upravnem postopku, uvedenem po uradni dolžnosti. Poleg inšpekcijskega postopka je uvedel tudi prekrškovni postopek, kot določa Zakon o inšpekcijskem nadzoru. ZIN določa, da prijavitelj ni stranka v postopku, vendar je upravičen do obvestila o ugotovitvah in ukrepih inšpekcijskega organa, če to ob prijavi pisno zahetva. Ali je organ dolžan prijavitelja v takem primeru obvestiti tudi o prekršku zoper kršitelja ali ga obvesti le o inšpekcijskem upravnem ukrepu (izdaji in izvršitvi ureditvene odločbe)?

Inšpekcijski postopki so v razmerju do ZUP urejeni z nekaj posebnostmi, kot jih določa Zakon o inšpekcijskem nadzoru (ZIN, Uradni list RS, št. 43/07 - UPB in novele). Tako 24. člen ZIN nalaga inšpektorju obveznost, da vsako prejeto prijavo, pritožbo, sporočila in druge vloge v zadevah iz svoje pristojnosti obravnava in ustrezno ukrepa, kar pomeni, da začne postopek ali pa ga ne začne, če niso podani zakoniti razlogi in da vlagatelja, če to zahteva, obvesti o svojih morebitnih ukrepih. Torej, če bi prijavitelj to zahteval, je inšpektor zavezan, da ga o poteku postopka obvesti. Inšpektorji namreč na podlagi in v mejah pooblastila predstojnika obveščajo javnost o svojih ugotovitvah ter ukrepih, če je to potrebno, da se zavarujejo pravice pravnih ali fizičnih oseb, ter v primerih, kadar je to potrebno za zagotovitev spoštovanja pravnega reda oziroma njihovih odločb (6. člen ZIN). Zaradi specifike inšpekcijskega postopka, kjer praviloma nastopa samo zavezanec in imajo lahko ugotovitve in ukrepi zoper njega posledice tudi za druge, je to načelo bistvenega pomena. Načelo javnosti zavezuje inšpektorja v primeru, da obvešča javnost o svojih ukrepih zato, da se javnost seznani in ravna preventivno ter tako prepreči nastanek škodljivih posledic.

Pri obveščanju javnosti oziroma v tem primeru prijavitelja v inšpekcijskih postopkih se lahko pojavi tudi vprašanje varovanja osebnih podatkov, saj je namen ZIN, po katerem se prijavitelja, ki nima položaja stranke v postopku, obvesti o ugotovitvah in ukrepih inšpektorja z namenom spodbujanja skupne skrbi za zagotovitev spoštovanja predpisov, kar je temelj inšpekcijskega dela. Če torej prijavitelj poda prijavo, mu organ z obvestilom posreduje povratno informacijo o tem zgolj na splošni ravni, ne pa da bi prijavitelj varoval svoj individualni pravni interes. Namen obvestila je torej oblika zahvale posamezniku za njegovo sodelovanje pri izvajanju in učinkovitosti inšpekcijskega nadzora v javnem (skupnem) interesu. Gre za izraz partnerskega sodelovanja upravnih oblasti z državljani, občani oz. prebivalci, pa tudi obliko nadzora javnosti nad delovanjem uprave.

Če prijavitelj nima položaja stranke v postopku (tako praviloma), mu ne pripada pravica vpogleda, obveščanja idr., kot izhaja iz 82. člena ZUP. Že zato se prijavitelju v obvestilu ne posreduje nobenih konkretnih podatkov o zadevi, zavezancu ipd., niti če gre za upravne ali druge ukrepe. Dodatno omejitve postavlja Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22). Prijavitelja se obvesti le o izvedenih inšpekcijskih ukrepih in ugotovitvah (tudi o tem, da so bili uvedeni prekrškovni ukrepi), ne bo pa navedel, proti komu so bili uvedeni, višino sankcije itd. Prijavitelj naj bo seznanjen samo s tem, da je bila njegova prijava preverjena, da je inšpekcijski organ ustrezno reagiral in sprejel določene ukrepe.