Ali lahko upravni organ prve stopnje, npr. upravna enota, sam odpravi sklep, v katerem je bila navedba pouka o pravnem sredstvu napačna?

Sklep se praviloma izda bodisi o postranskih vsebinskih vprašanjih postopka bodisi v zvezi s formalnimi pomanjkljivostmi v postopku. S sklepom se prav tako lahko postopek ustavi. Zoper sklep je izjemoma dovoljena praviloma nesuspenzivna pritožba, medtem ko izredna pravna sredstva niso dovoljena. Sklep mora imeti upoštevajoč ZUP načeloma zgolj izrek (več Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 215 in nasl.), razen ko zakon določa drugače - npr. če je zoper sklep dovoljena pritožba, mora biti obrazložen in mora vsebovati pouk o pritožbi (228. člen ZUP).

Izrek je najpomembnejši del sklepa in odločbe, saj se z njim odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke. Če odločbi ali sklepu manjka izrek, se šteje, kot da v zadevi ni bilo odločeno, akt je neobstoječ, ne dobi pravnih posledic. Samo izrek odločbe ali sklepa postane dokončen, pravnomočen ter izvršljiv, ker samo izrek konstituira ali deklarira določeno pravno stanje oziroma razmerje. Samo ta del odločbe oziroma sklepa se tako lahko izpodbija s pravnimi sredstvi (prav tam, str. 223 in nasl.).

Pouk o pravnem sredstvu omogoča pravico obrambe. V pouku o pravnem sredstvu se stranko pouči, kakšno pravno sredstvo lahko vloži zoper sklep ali odločbo. Če je dovoljena pritožba, se stranko pouči, da lahko vloži pritožbo, na koga se lahko pritoži (organ prve stopnje), pri kom (organ prve stopnje z naslovom) in v katerem roku vloži pritožbo. Navede se način vložitve pritožbe in koliko znaša taksa za pritožbo, če je ni, se tudi navede (prav tam, str. 226). Npr. napačen pouk o plačilu takse, vsebovan v pouku po pravnem sredstvu, ne more imeti za posledico oprostitev plačila takse (glej ta primer). V primeru napak v pouku o pravnem sredstvu že zakon določa, kako se ravna (215. člen ZUP). Če je pouk v odločbi napačen, se lahko ravna vsaka stranka po veljavnih predpisih ali po pouku; če se ravna po napačnem pouku, pa ne more imeti zanjo nobenih škodljivih posledic. Če odločba ali sklep sploh nimata pouka ali če je pouk nepopoln, se stranka lahko ravna po veljavnih predpisih, lahko pa zahteva v osmih dneh od organa, ki je odločbo izdal, naj jo dopolni; v takem primeru teče rok za pritožbo oziroma za tožbo od dneva vročitve dopolnjene odločbe. Kadar je zoper odločbo dovoljena pritožba, stranka pa je bila napačno poučena, da pritožba ni dovoljena ali da je mogoč zoper odločbo upravni spor, teče rok za pritožbo od dneva vročitve sodnega sklepa, s katerim je bila tožba zavržena kot nedovoljena, če ni stranka že prej vložila pritožbo na pristojni organ. Kadar zoper odločbo ni dovoljena pritožba, stranka pa je bila napačno poučena, da se zoper odločbo lahko pritoži, in je vložila pritožbo ter zato zamudila rok za tožbo v upravnem sporu ali za drugo sodno varstvo, ji teče ta rok od dneva vročitve odločbe, s katero je bila njena pritožba zavržena, če ni stranka že prej začela upravnega spora. Če stranka upošteva napačen pouk o pravnem sredstvu in na primer vloži tožbo namesto pritožbe, upravno sodišče tožbo zavrže; ker pa se je tožnik ravnal po napačnem pouku o pravnem sredstvu, mu zato rok 15 dni za pritožbo zoper izpodbijani sklep začne teči šele prvega dne po vročitvi sklepa sodišča (glej sklep UPRS U 132/2005 z dne 31. 1. 2005).

V že izdane, torej strankam vročene odločbe in tudi sklepe pa se lahko načeloma posega le s pravnimi sredstvi, določenimi z zakonom, kot določata 158. člen Ustave RS in ZUP (od 229. člena dalje). Stranke imajo namreč pravico zanesti se, da je organ odločal pravilno, in se lahko upravni akti izpodbijajo tako le omejeno, iz razlogov, ki jih zakon (tj. ZUP ali lex specialis) izrecno določa, s strani le zakonsko legitimiranih predlagateljev in v zakonsko določenih rokih. Organ, ki je izdal akt npr. z napačnim poukom o pravnem sredstvu, le zato ne more uporabiti pravnih sredstev in akta odpraviti, razveljaviti ali nadomestiti, saj ZUP med razlogi za pravna sredstva in opredeljeno legitimacijo ne določa tega položaja.

Organ, ki je izdal sklep, pa sme vsak čas popraviti pomote v imenih, številkah, pisne ali računske napake in druge očitne pomote v sklepu, in to v kateremkoli sestavnem delu, ne le izreku, tudi v pouku (223. člen ZUP). To pomeni le popravo formalnih pomot, nikakor pa ne posege v vsebino. Na primer, če je v pouku o pravnem sredstvu določeno, da je rok za pritožbo 5 ali 25 dni namesto 15 dni od vročitve akta, bo to formalna napaka, podvržena popravku (prav tam, str. 229). V tem primeru lahko organ izda sklep o popravi pomote. Namreč, s sklepom o popravi pomote se lahko popravi le pomote, s katerimi se ne ustvarja nič novega, posledično ne uvaja novega ugotovitvenega postopka in se ne dopolnjuje odločba (glej ta primer). Sklep o popravi sklepa oziroma odločbe učinkuje od dneva, ko je bil izdan sklep, ki se popravlja, če je popravek za stranko ugoden. Če je popravek sklepa za stranko neugoden, učinkuje od dneva vročitve sklepa o popravi. Če je popravek sklepa oziroma odločbe v primeru nasprotnih strank za eno ugoden, za drugo pa neugoden, učinkuje za naprej, razen če bi bila brez učinka za nazaj pravica brezpredmetna (prav tam, str. 229). Zoper sklep, s katerim se že izdana odločba popravi ali s katerim se zavrne predlog za popravo, je dovoljena pritožba. V prej navedenem primeru, če je organ recimo napačno zapisal rok 5 ali 25 dni namesto 15 dni za pritožbo, bo pravi rok za pritožbo začel teči šele od vročitve sklepa o popravi.