V pouku o pravnem sredstvu sklepa, s katerim je organ zavrnil predlog za izločitev uradne osebe, je bilo napačno zapisano, da je pritožba takse prosta. Stranka se je pritožila, takse pa ni plačala. V odločitvi drugostopenjskega organa (s katero je bila pritožba sicer zavrnjena), je ministrstvo navedlo tudi, ''da iz dokumentov zadeve ni razvidno, ali je pritožnik plačal takso za pritožbo, ter da naj v primeru, da taksa ni bila plačana, prvostopenjski organ izvede ustrezen postopek''.

Ali se sme stranki sedaj izdati plačilni nalog za plačilo takse za pritožbo, če pa je bila v pouku o pravnem sredstvu napačno podučena, da je pritožba takse prosta?

Pouk o pravnem sredstvu je prvenstveno namenjen temu, da se stranko seznani, ali je mogoče zoper upravni akt vložiti pritožbo ali pa kakšno drugo pravno sredstvo. V primeru, da je zoper upravni akt dovoljena pritožba, je potrebno v pouku o pravnem sredstvu, kot to določa drugi odstavek 215. člena ZUP, navesti: (i) na koga se stranka lahko pritoži, (ii) pri kom se vloži pritožba, pri čemer se ta organ označi s polnim imenom in naslovom, (iii) da se lahko poda tudi na zapisnik pri organu, ki je odločbo izdal, (iv) v katerem roku je potrebno vložiti pritožbo in (v) koliko znaša zanjo taksa (glej še: povezavo). Ta člen ZUP ureja tudi posledice v primeru, da je pravni pouk napačen (četrti do sedmi odstavek 215. člena ZUP). Pri tem velja, da lahko stranka ne glede na pouk ravna skladbo z veljavnimi predpisi. Če pa se stranka ravna po napačnem pouku, pa to ne more imeti zanjo nobenih škodljivih posledic. Seveda lahko vedno zahteva od organa, da jo seznani s pravilnim ali popolnim poukom.

Zapisano v prvi vrsti sicer velja za pravico do pravnega sredstva – torej vlaganje pritožbe in se veže na možnost vložitve pritožbe, organ, pri katerem se vlaga, organ, ki odloča, pa seveda na rok (podobno tudi v primeru upravnega spora). Kar pa se tiče plačila upravne takse ter njene višine, le-te ne ureja ZUP temveč Zakon o upravnih taksah (ZUT, Ur. l. RS, 106/10). Skladno z njim se upravne takse plačujejo za dokumente in dejanja v upravnih in drugih javnopravnih zadevah pri upravnih organih. Kot izhaja iz 5. člena ZUT, nastane taksna obveznost za odločbe in druge dokumente tedaj, ko se vloži zahteva, da se izda odločba oz. dokument, najkasneje pa v trenutku izdaje dokumenta. Ko gre za pritožbo, nastane taksna obveznost z vložitvijo pritožbe, taksa pa se obračuna po tarifni številki 2 (tako tudi UPRS v sodbi I U 2123/2009 z dne 31. 12. 2010).

Če organ prejme vlogo, za katero upravna taksa ni plačana, po 16. členu ZUT obvesti stranko o nastanku taksne obveznosti, o višini le te (znesku) ter o roku, v katerem mora biti taksa plačana, in sicer tako, da mu pošlje plačilni nalog (glej še: povezavo). Zahtevki strank pa se - ne glede na to, v kakšni fazi je (ne)plačilo takse - vsebinsko rešuje dalje, saj ZUT ne določa procesnih posledic za obravnavo vloge (tako tudi Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo 2017, str. 219).

Poudariti je treba, da je taksni postopek samostojni postopek, ločen od upravnega postopka (glej še: povezavo). Prav zaradi ločenosti taksnega postopka od upravnega in njegove urejenosti v posebnem zakonu, je treba tudi »oprostitev« plačila takse iskati v določbah ZUT in ne v 215. členu ZUP. Skladno z določbami ZUT je oprostitev plačila dovoljena le v izrecno določenih primerih, ki so urejeni v 24. in 28. členu ZUT; med njimi pa ni razloga, ki bi bil odvisen od pravilne poučitve zavezanca o dolžnosti plačila takse. Tako napačen pouk o plačilu takse, vsebovan v pouku po pravnem sredstvu, ne more imeti za posledico oprostitev plačila takse. ZUT pa tudi ne predvideva, da bi bilo tako napako organa šteti kot odpustek normativne obveznosti oziroma kot razlog, da je obveznost s tem prenehala ali da sploh ni nastala.

Torej, če zavezanec ne plača takse ob vložitvi pritožbe, ne glede na to, kako je bil poučen v pouku o pravnem sredstvu prvostopenjskega organa, mora organ zaradi nastanka taksne obveznosti začeti z ZUT predpisan postopek (naknadnega) plačila (glej še: povezavo). Tako je treba taksnega zavezanca obvestiti, da je dolžan plačati upravno takso oziroma se mu boste posreduje plačilni nalog za plačilo takse, kot to določa 16. člena ZUT.