Kako naj ravna organ (npr. UE) v primeru, ko je potrebno več zadev združiti v en postopek, pa je ena od strank, ki je stranka v vseh zadevah, umrla, pri tem pa gre za predmet postopka, ki je dedljiv? Ali organ lahko najprej zadeve združi in nato s sklepom prekine postopek?

Praviloma se vodi ločen upravni postopek za vsako posamezno upravno zadevo oziroma za vsak zahtevek, ki je predmet odločanja v upravni zadevi. Vendar pa zaradi ekonomičnosti postopka organ s posebnim sklepom lahko odloči, da bo več upravnih zadev oziroma več zahtevkov združil v en postopek (130. člen ZUP), pri čemer je odločitev za združitev zadev (kljub izpolnjenim pogojem) v diskreciji organa, ki vodi postopek (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 34) (glej tudi Primer 1). Organ pa o združitvi zadev (začetih po uradni dolžnosti ali začetih na zahtevo stranke) odloča šele po tem, ko je preveril izpolnitev procesnih postavk, določenih v 129. členu ZUP (prav tam, str. 37).

Sposobnost biti stranka v upravnem postopku opredeljuje 42. člen ZUP, pri čemer fizična oseba pravno sposobnost pridobi z rojstvom in jo izgubi s smrtjo. To pomeni, da pokojna (umrla) oseba ne more biti stranka postopka niti se taki osebi ne more vročati upravnih aktov. Nadalje 153. člen ZUP določa, da se upravni postopek prekine, če fizična stranka umre in je predmet postopka (torej pravica, obveznost ali pravna korist umrlega) prenosljiv na dediče, upravni organ pa mora morebitne pravne naslednike obvestiti o možnosti vstopa v postopek (glej tudi Primer 2). Prekinitev postopka traja, dokler vanj ne vstopi pravni naslednik ali skrbnik zapuščine.

Ker v konkretnem primeru organ zadev ni združil v en postopek pred smrtjo stranke, tega tudi ne more storiti po njeni smrti, saj mora postopek glede na naravo razlogov (smrt stranke) prekiniti že z nastopom tega dejstva po samem zakonu (ex lege) (prav tam, str. 160-161). Čeprav velja, da je postopek dejansko prekinjen s trenutkom smrti osebe, je nujna izdaja sklepa o prekinitvi, s katerim se ugotovi, da je nastopila prekinitev in kdaj. Sklep začne formalno učinkovati z vročitvijo. Sklep o prekinitvi se na podlagi posebnih določb ZUP vroči potencialnim dedičem. Zato z istim sklepom ni mogoče hkrati odločiti tudi o združitvi več zadev v en postopek, saj mora biti sklep o združitvi vročen stranki, ne potencialnim dedičem, ki kot taki nimajo niti pravice izpodbijati sklepa. Zato različnih zadev po smrti stranke ni mogoče združiti v en postopek, dokler niso izpolnjeni pogoji za nadaljevanje postopka (gl. v nadaljevanju).

Ker se v eni upravni zadevi vodi isti upravni postopek za vse stranke, se postopek v primeru smrti ene od strank, ko gre za predmet postopka, ki je dedljiv, s sklepom prekine za vse stranke. To pomeni, da bodo vsi udeleženci postopka morali počakati na pravnomočen sklep o dedovanju, nato pa bo organ obvestil pravne naslednike o možnosti vstopa v vsak posamični postopek in šele nato bo ob upoštevanju pogojev iz 130. člena ZUP po diskreciji lahko odločal o združitvi vseh zadev v en postopek.