Iz Upravna Svetovalnica
Zadeva: Vpliv sporazuma o razvezi pravnega posla po datumu pravnomočnosti in dokončnosti izdane odločbe o odobritvi pravnega posla - V USKLAJEVANJU
Datum odgovora: 16. 8. 2024
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi upravni postopek
Vprašanje:
Izdana je bila odločba, s katero je bil odobren pravni posel sklenjen med prodajalcem in kupcem po določbah Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ). Odločba je postala dokončna in pravnomočna. Organ je nato prejel zahtevek kupca za razveljavitev odločbe, ker sta kupec in prodajalec sporazumno razvezala pravni posel. Ali je možno odločbo izreči za nično, ker je po razvezi pravnega posla ni več mogoče izvršiti v zemljiški knjigi?
Odgovor:
Odločba, ki je ni več mogoče izpodbijati s pritožbo, postane dokončna. Z dokončnostjo odločbe lahko stranka začne uresničevati svojo pravico, razen če zakon določa drugače (prvi odstavek 224. člen ZUP). Drugače pa lahko določa že sam ZUP ali pa drug zakon. Tudi tako, da začetek izvrševanja pravice veže na nastop pravnomočnosti ali pa na katero drugo okoliščino, ki nastopi pred dokončnostjo. Dokončnost je posledica tega, da o upravni stvari odloči praviloma prvostopenjski upravni organ oz. nosilec javnega pooblastila v upravnem postopku (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 501). Če se pravici do pritožbe odpovedo vse stranke, ki so udeležene v postopku, postane odločba dokončna, ko se pritožbi odpove zadnja stranka (prvi odstavek 224.a člen ZUP). Namen odpovedi pravic do pritožbe je, da stranka lahko čim prej začne uresničevati pravico, ki jo je pridobila z odločbo. Z odpovedjo pravici do pritožbe postane odločba organa prve stopnje dokončna in pravnomočna (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 508). Prvi odstavek 225. člena ZUP določa, da odločba, ki je ni več mogoče izpodbijati v upravnem sporu ali drugem sodnem postopku, in s katero je stranka pridobila določene pravice ali so ji bile naložene določene obveznosti, postane pravnomočna.
Stranka lahko kadarkoli med postopkom na prvi stopnji do vročitve odločbe, v času pritožbenega roka in med postopkom na drugi stopnji do vročitve odločbe, delno ali v celoti umakne svojo zahtevo (prvi odstavek 134. člena ZUP). Umik zahteve je torej mogoč do dokončnosti upravnega akta. Z umikom odpadejo vsi učinki vložene zahteve za nazaj, zato se odločba, ki jo je organ izdala na podlagi zahteve, odpravi (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 52 in 53).
Po 22. členu ZKZfizična ali pravna oseba, ki sklene pravni posel z lastnikom nepremičnine, mora vložiti vlogo za odobritev pravnega posla. Vlogo je potrebno vložiti pri upravni enoti, na območju katere leži nepremičnina ali njen pretežni del. Vlogi je treba priložiti sklenjeno pogodbo o pravnem poslu, razen v primeru kupne pogodbe, če ta še ni sklenjena v pisni obliki. Upravna enota z odločbo odloči o odobritvi ali zavrnitvi pravnega posla.
V obravnavanem primeru je odločba o odobritvi pravnega posla postala dokončna in pravnomočna. Po ZUP zato umik zahtevka in posledično odprava odločbe ni dopustna. Prav tako izredna pravna sredstva, ki jih določa ZUP, ne omogočajo zakonitega posega v odločbo. To velja tudi za v vprašanju izpostavljeno izredno pravno sredstvo ničnosti, saj odločba o odobritvi pravnega posla ni neizvršljiva niti ni podan drug ničnosti razlog. Dejstvo, da je organ odobril pravni posel namrče pomeni dispozitivno upravičenja stranke, da na podlagi odobrenega pravnega posla tega zaključi z vpisom v zemljiško knjigo. (Izrednih) pravnih sredstev za primer naknadne razveze pravnega ne določa niti področni ZKZ. Zato po našem mnenju niti ni potrebe, tudi v primeru naknadne razveze pravnega posla. Odobritev pravnega posla namreč ne omejuje strank pravnega posla, da tega na zakoniti način razvežejo. V takem primeru sicer velja, da je bil pravni posel sklenjen, saj ga je v skladu z zakonom odobril pristojni državni organ, vendar je bil razvezan, zato nima več pravnih učinkov. Ker se odločba državnega organa o odobritvi pravnega posla nanaša na sklenjen pravni posel, po njegovi razvezi nima pravnega učinka, zato tudi poseganje v odločitev ni smiselna niti potrebna.
ZUP niti ZKZ , zato po ZUP in ZKZ ni podlage za kakršno koli poseganje v že obstoječo odločbo. Če sta stranki po pravnomočni in dokončani odločbi sporazumno razvezali pravni posel, to na samo izdano pravnomočno odločbo ne vpliva. Na tem temelju tudi ni podlage za poseganje v obstoječo odločbo z izrednimi pravnimi sredstvi. Sporazumna razveza pravnega posla, bi lahko kvečjemu prestavljal lahko umik vloge, na podlagi katere bi upravni organ izdal sklep o ustavitvi postopka, vendar le pod pogojem, da odločba še ni postala pravnomočna, kar pa tudi v konkretnem primeru ni bilo podano (pravnomočnost je že nastopila). Takšen sporazum ima lahko za posledico, da pravnega posla med strankami ne bo in tudi ni podlage za vpis v zemljiško knjigo.
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.