Iz Upravna Svetovalnica
Zadeva: Vodenje postopka v primeru krajevne (ne)pristojnosti - V USKLAJEVANJU
Datum odgovora: 14. 8. 2024
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi upravni postopek
Vprašanje:
Z zakonom se je spremenila krajevna pristojnost v konkretnih upravnih zadevah (npr. z upravnih zadevah v zvezi s tujci, kjer je Zakon o ukrepih za optimizacijo določenih postopkov na upravnih enotah - ZUOPUE odpravil krajevno pristojnost, ki se je pred spremembo določala po kraju prebivanja oziroma nameravanega prebivanja oziroma sedeža delodajalca). Ali lahko v takem primeru upravna enota, pri kateri je bila vložena vloga, na zahtevo tujca to odstopi drugi upravni enoti, ker bi jo ta morda obravnavala hitreje? Ali se sprememba krajevne pristojnosti nanaša tudi na vloge, ki so bile vložene pred uveljavitvijo zakonske spremembe, sploh če upravna enota takrat ni bila krajevno pristojna za obravnavo vloge?
Odgovor:
Učinkovanje zakonskih sprememb, tako na procesnem kot materialnopravnem področju, je odvisno od normativne ureditve, s katero se uveljavijo spremembe. V skladu z načelom zaupanja v pravo se v prehodnih določbah zakonskih sprememb praviloma določi, ali spremembe učinkujejo le na zadeve, ki se bodo začele po uveljavitvi sprememb, ali tudi na zadeve, v katerih so bile vložene vloge oziroma se je začel postopek že pred uveljavitvijo sprememb. Takšno pravilo je nujno, če se se z zakonsko spremembo lahko poslabša pravni položaj stranke. Nasprotno, če se pravni položaj strank ne spremeni ali se ta s spremembami celo izboljša, načeloma ni potrebe po takšnem pravilu, vsaj ne z vidika načela zaupanja v pravo, vendar pa kot tako ni odveč zaradi jasnosti in določnosti. Toda, tudi če zakon pravila nima, velja v skladu z ustavnim načelom zakonitost , da organ postopek vodi po veljavnem pravu. Povedano drugače, za vse zadeve, ki so v obravnavi uporablja, uporablja veljavna pravna pravila. Zato na enak način obravnava vloge, ki so bile vložene pred in po zakonski spremembi.
Čeprav je krajevna pristojnost odpravljena in stranka vlogo lahko vloži pri vsaki upravni enoti, s tem ni dobila pravice, da od upravne enote, kjer je vlogo vložila, zahteva, da se jo odstopi drugi upravni enoti. Pravni red pravice stranke, da bi vlogo, ki jo je vložila na enem organu, prenesla v reševanje drugem organu, ne pozna. Možnost razpolaganja z vlogo oziroma zahtevkom se namreč omejuje na umik zahtevka ali spremembo zahtevka (tudi v primeru spremembe je sicer pogoj, da se pristojnost organa po spremembi ne spremeni, zato zahtevka v delu, ki se naslavlja na organ, u ne more spreminjati v smislu, da bi ga naslovil na drug organ).
Tudi v primeru odprave krajevne pristojnosti velja, da mora biti vloga (zahtevek) naslovljena na določen organ. Podatek o tem je po 66. členu ZUP obvezna sestavina vloge. Kot je navedlo Ministrstvo za javno upravo v dokumentu št. 021-89/2024-4 z dne 12. 8. 2024 v zvezi z ZUOPUE pri tem ni pomembno, ali je na vlogi izrecno zapisano, da se naslavlja na to določeno upravno enoto ali pa je vloga brez navedbe upravne enote poslana ali prinesena na upravno enoto. Dejstvo, da je poslana ali neposredno vložena na upravni enoti, zadošča za domnevno in sklep, da je zahtevek naslovljen nanjo. Takšna vloga ni formalno nepopolna, zato se stranke ne poziva k izjasnitvi, na katero upravno enoto je naslovil ali želel nasloviti zahtevek. Poziv bi bil utemeljen kvečjemu, če je vloga naslovljena na eno upravno enoto, vložena pa pri drugi.
Kljub odpravi krajevne pristojnosti se smiselno uporabljajo pravila o ustalitvi pristojnosti, ki jih navaja 22. člen ZUP. V skladu s 1. točko 22. člena ZUP mora organ, ki je kot krajevno pristojen začel postopek, ostati pristojen tudi tedaj, kadar nastanejo med postopkom okoliščine, po katerih bi bil običajno krajevno pristojen drug organ. Ne glede na to, da v zadevah, v katerih je krajevna pristojnost odpravljena, okoliščine, ki jih sicer zakon določa za dopustno spremembo krajevne pristojnosti v zvezi z ustalitvijo, niso pravno upoštevne, temeljno velja da mora organ, ki je postopek začel, tega tudi zaključiti. Zato vloge praviloma ne odstopa drugemu organu. Odstop bi bil dopusten izjemoma, če bi ugotovilo, da se s prenosom zadeve na drugo upravno enote znatno olajša postopek. Gre sicer za okoliščino, ki jo zakon določa za uresničevanje načela ekonomičnosti (14. člen ZUP) v zvezi z omenjeno ustalitvijo krajevne pristojnosti (prvi odstavek 22. člena ZUP), vendar dejstvo, ki se sicer navezuje na podobno situacijo instituta ustalitve pristojnosti, da bi se postopek lažje izvedel na drugi upravni enoti, ker je denimo tam treba izvesti ustno obravnavo z zaslišanjem tujca ali prič, po našem mnenju dopušča, da bi se zadeva v takem primeru lahko odstopila v obravnavo drugi upravni enoti. Vendar bi morali biti odstopi na takšnem izhodišču resnično izjemni, saj bi bilo v nasprotju s pravili o pristojnosti, če bi se pod pretvezo lažje izvedbe postopka, odstopila vloga vsakega tujca, ki prebiva na območju druge upravne enote. Dejstvo da bi druga upravna enota vlogo rešila hitreje, ne predstavlja takšnega izjemnega in tehtnega razloga. V primeru odstopa naj se navede preprečljiv razlog zakaj bi druga upravna enota lažje izvedla postopek, saj se sicer tvegajo spori o pristojnosti.
Vloge, ki so bile vložene pred uveljavitvijo Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poprav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 (ZIUOPZP, Ur. l. RS, št. 95/23 in nasl.) , za katere določen organ ni bil pristojen, pa jih do uveljavitve ni utegnil odstopiti pristojnemu organu, je treba obravnavati organu kamor je bila prvotno vložena vloga, saj ni več ovir glede (ne)pristojnosti.
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.