Iz Upravna Svetovalnica
Zadeva: Ravnanje upravnega organa z nepopolno vlogo (manjkajoči podpis) - V USKLAJEVANJU
Datum odgovora: 26. 7. 2024
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi upravni postopek
Vprašanje:
Kaj je vloga in kako ravnati z nepopolno vlogo? Ali je vloga nepopolna, če npr. Center za socialno delo prejme vlogo, kjer manjka podpis polnoletnih oseb, na katere se morebitna pridobljena pravica tudi nanaša?
Odgovor:
Vloge so kakršnakoli sporočila in dejanja stranke oziroma drugih oseb organu – ne glede na tip, vsebino, obliko. Vloga je generičen pojem, ki obsega kakršnokoli sporočilo ali izjavo volje kateregakoli udeleženca v postopku v razmerju do organa oz. uradne osebe (več Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 126 in nasl.). Vloga po ZUP mora biti razumljiva in mora obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnava. Predvsem mora obsegati: navedbo organa, kateremu se pošilja, zadevo, katere se tiče, zahtevek oziroma predlog, navedbo o tem, kdo je morebitni zastopnik ali pooblaščenec, osebno ime, firmo oziroma osebno ime vlagatelja, prebivališče (naslov) oziroma sedež vložnika oziroma njegovega zastopnika ali pooblaščenca. Organ lahko na obrazcu vloge, ob sprejemu vloge ali z dopisom za dopolnitev vloge zahteva od stranke, da navede svojo uradno dodeljeno identifikacijsko številko, če je to potrebno zaradi identifikacije stranke ali zaradi pridobivanja podatkov iz uradnih evidenc. Prav tako mora vsebovati vse druge dele, ki jih določa zakon (66. člen ZUP). Torej mora vloga imeti vse, kar je potrebno, da jo lahko organ obravnava. Pri tem ni tako važno, da vsebuje določene dokumente, ampak da ti vključujejo vse podatke, ki so po splošnih in področnih predpisih zahtevani za formalno popolno vlogo in tako za meritorni začetek postopka oz. ugotavljanje nadaljnjih vsebinskih pogojev za priznanje pravice oziroma pravne koristi (več Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 127 in nasl.).
Če je vloga nepopolna, je treba zahtevati dopolnitev in se je ne sme takoj zavreči (glej sklep UPRS I U 1822/2020-15). Kadar so za vloge (čeprav npr. s pravilnikom predpisani) podani posebni obrazci po specifičnem zakonu, pa vloga v sklopu razlage temeljnega načela o varstvu pravic strank in javne koristi ni nepopolna, čeprav ni vložena na danem formularju, kolikor vsebuje vse sestavine, zahtevane z obrazcem. Tedaj ni podlage za njeno dopolnjevanje ali zavrženje, saj je smisel predpisanega obrazca v zagotovitvi ustreznih informacij za meritorno obravnavo vloge in ne forma per se. Če vloga ni popolna, mora organ vložnika pozvati v petih delovnih dneh, tj. instrukcijski rok (pomeni, da naj organ to stori čimprej, a če ne v petih dneh, pač šesti ali sedmi dan), naj vlogo dopolni, pri čemer pa uradna oseba določi stranki prekluzivni rok. Slednji pomeni, da mora stranka poslati manjkajoče v tem roku, sicer bo – po predhodnem opozorilu že v pozivu o tej posledici vloga zavržena. Poziv se oblikuje v obliki dopisa, ki se vroči osebno (več Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 128 in nasl.). Omenjen dopis mora vsebovati tri obvezne sestavine. To so navedba, kaj v vlogi manjka, rok, v katerem naj vložnik dopolni manjkajoče in opozorilo na posledice (prav tam, str. 129).
Do denarne socialne pomoči so upravičene osebe, ki si zase in za svoje družinske člane sredstev v višini minimalnega dohodka ne morejo zagotoviti iz razlogov, na katere niso mogle oziroma ne morejo vplivati, in so uveljavljale pravico do denarnih prejemkov po drugih predpisih in pravico do oprostitev in olajšav po tem zakonu ter izpolnjujejo druge pogoje po tem zakonu in po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (6. člen ZSVarPre, Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13, 99/13, 90/15, 88/16, 31/18, 73/18, 196/21). Ker je pravica do socialne pomoči pomembna tudi za družinske člane, ki so opredeljeni v izreku odločbe, je potreben tudi podpis le teh na vlogi, saj se v primeru smrti vlagatelja, ki je vložil vlogo z več zahtevki za več oseb, ustavi le tisti del postopka, ki je vezan na osebo, ki je umrla pred izdajo odločbe oziroma del, ki se nanaša na vlagateljev zahtevek, saj se je s smrtjo izgubila tudi njegova pravica in se nadaljuje odločanje o pravici drugega še živečega upravičenca (glej ta primer). Torej gre za enotno pravico, ki je sestavljena iz različnih ponderjev, glede na to koliko je družinskih članov. Ugotavlja se koliko je oseba delovno aktivna oz. za koliko je delovno aktivna. Potem se določi višina socialne pomoči in en ponder za celotno družino. Zato je potreben podpis vseh družinskih članov. V primeru, da se je podpisal zgolj vlagatelj, mora upravni organ zahtevati (v skladu s 67. členom ZUP) dopolnitev oz. podpis ostalih članov na katere se morebitna pravica navezuje.
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.