Iz Upravna Svetovalnica
Zadeva: Umik zahteve (primer odložitve vpisa otroka v šolo) - V USKLAJEVANJU
Datum odgovora: 3. 8. 2023
Status uporabnika: stranka v upravnem postopku
Vprašanje:
Kaj lahko stori stranka, če v dispozitivni zadevi predlaga določeno odločitev in organ o tem izda ugodilno odločbo, vendar si nemudoma po vročitvi stranka premisli in te pravice oz. bonitete ne želi več?
Npr. starši so predlagali odložitev šolanja otroka, šola je izpeljala postopek in izdala odločbo, s katero je šolanje odložila, vendar so si starši po vročitvi odločbe premislili in vendar želijo, da gre otrok v 1. razred. Kako lahko postopajo starši in šola ter otroku omogočijo vpis v 1. razred, čeprav je po področnih predpisih pripravljenost za vstop v šolo ugotavljala strokovna komisija in ta je ocenila, naj se šolanje otroku odloži?
Odgovor:
Upravni postopek se začne pred pristojnim organom po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke. Določbe tega zakona, ki veljajo za zahtevo, veljajo tudi za prošnjo ali drugo vlogo, ki je po naravi stvari izenačena z zahtevo (125. člen ZUP). Na zahtevo stranke se postopek začne, če področni zakon izrecno tako določa, ker daje stranki kakšno pravico (pravico do gradnje, pokojnine, vozniškega dovoljenja, vpis otroka v šolo, odložitev šolanja itd.) ali če zahtevek stranke izhaja iz narave stvari, ker gre za uveljavljanje strankinega zasebnega interesa (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2022, str. 164).
Stranka ves čas postopka razpolaga s svojim zahtevkom, zato ga lahko umakne deloma ali v celoti.
Stranka lahko zahtevek umakne kadarkoli med postopkom na prvi stopnji do izdaje odločbe, pa tudi po njeni izdaji v pritožbenem roku ali po vložitvi pritožbe do odločitve na drugi stopnji, če je bilo zahtevku deloma ali v celoti ugodeno. Če stranka umakne zahtevek do izdaje odločbe na prvi stopnji, organ s sklepom ustavi postopek. Če umakne zahtevek v pritožbenem roku ali po vložitvi pritožbe, se s sklepom ustavi postopek in odpravi že izdana prvostopenjska odločba, s katero je bilo strankinemu zahtevku deloma ali v celoti ugodeno (glej prvi odstavek 134. člena ZUP; več ibidem, str. 168).
Po prvem odstavku 134. člena ZUP lahko stranka oziroma v primeru njene procesne nesposobnosti zakoniti zastopnik, npr. starši za otroka po 47. členu ZUP podajo umik zahteve, vendar le do poteka pritožbenega roka.
V konkretnem primeru gre za odložitev šolanja otroka, zato je potrebno upoštevati tudi področni predpis, in sicer Zakon o osnovni šoli (ZOsn, Ur. l. RS, št. 81/06 in nasl.). Drugi odstavek 45. člena ZOsn določa, da se lahko otroku začetek šolanja na predlog staršev, zdravstvene službe oziroma na podlagi odločbe o usmeritvi odloži za eno leto, če se ugotovi, da otrok ni pripravljen za vstop v šolo. Starša sta torej podala zahtevo za odložitev šolanja otroka, na podlagi katere je bila izdana odločba, vendar sta se kasneje premislila.
46. člen ZOsn glede ugotavljanja pripravljenosti določa, da se ob vpisu otroka v osnovno šolo lahko na željo staršev ugotavlja pripravljenost otroka za vstop v šolo. Če starši predlagajo odložitev šolanja, ker menijo, da njihov otrok ni pripravljen za vstop v šolo, oziroma če odložitev šolanja predlaga zdravstvena služba, je ugotavljanje pripravljenosti otroka za vstop v šolo obvezno. Glede na navedeno, je odložitev šolanja mimo mnenja zdravstvene službe dispozitivna zadeva, kar pomeni, da je zahteva in umik zahteve možen s strani staršev.
V drugem odstavku 60.b člen ZOsn določa, da o odložitvi začetka šolanja odloči ravnatelj na podlagi obrazloženega mnenja strokovne komisije, ki jo imenuje ravnatelj in jo sestavljajo šolski zdravnik, svetovalni delavec ter vzgojitelj oziroma učitelj. Zato je pri odločitvi potrebno upoštevati tudi mnenje pristojnih (zdravstvene službe, šolske svetovalne službe oziroma strokovne komisije). Kadar se o odložitvi šolanja odloča na pobudo – vlogo oziroma zahtevo staršev, ti v skladu z ZUP lahko ves čas razpolagajo z zahtevkom (gl. zg). Takšnemu procesnemu upravičenju v obravnavanem primeru sledi tudi 47. člen ZOsn, ki v tem in drugih primerih odložitve šolanja določa soglasje staršev, kot materialnega pogoja za odložitev šolanja. Prav tako se upošteva 10. člen ZUP ZUP o načelu proste presoje dokazov, saj področni zakon nima glede na ZUP nadrejenih določb o zavezanosti šole, da bi morala upoštevati oceno komisije.
Motiv, zaradi katerega stranka umakne zahtevek, (praviloma) ni pravno pomemben in ga ni potrebno utemeljevati (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 53).
V danem primeru bi morali starši podati pisni predlog za umik zahteve, šola pa izdati sklep o umiku. Ob umiku zahteve in odpravi odločbe se izda sklep o ustavitvi postopka in odpravi že izdane odločbe z učinkom, kot da starši zahteve sploh ne bi vložili, nato se lahko otroka vpiše v prvi razred. Kljub temu, da umika zahteve ni potrebno utemeljevati, pa je zlasti zaradi izvedenega postopka ocene prek komisije vendar priporočljivo, da se tudi navede, zakaj starši menijo, da je otrok pripravljen za vpis v prvi razred, npr., da menijo, da je otrok dovolj zrel, itd. oziroma, da so se premislili glede odložitve šolanja.
V primeru, da se en starš ne strinja z odločitvijo in vloži pritožbo (za odlog šolanja je potrebno soglasje staršev (47. člen ZOsn)) je potrebno sprva omenjenega starša pozvati naj utemelji razlog za pritožbo, če iz pritožbe ni razvidno, da odloga šolanja ne želi več. Če se starš npr. mama odloči za pritožbo iz razlogov, ki se ne navezujejo na ugodeno odločitev o odlogu šolanja, ampak na razloge za to odločitev (čeprav se morda strinja z odločitvijo), organ s pritožbo ravna, kot je določeno v 240. in 241. členu ZUP. Lahko pa organ tako pritožbo (torej pritožbo zoper odločitev, ki jo je stranka z vložitvijo vloge zahtevala in ji je bila ugodena) upošteva kot umik osnovne zahteve, torej v konkretnem primeru umik zahteve za odlog šolanja. Stranka lahko zahtevek umakne tudi po izdaji prve odločbe, in sicer v pritožbenem roku ali po vložitvi pritožbe do odločitve na drugi stopnji, če je bilo zahtevku deloma ali v celoti ugodeno (glej sklep UPRS I U 1405/2020-6). Ker ima v konkretnem primeru področni zakon (47. člen ZOsn) zahtevano soglasje obeh staršev za vložitev vloge, morata biti starša soglasna tudi ves čas postopka (6. in 151. člen DZ (DZ, Ur. l. RS, št. 15/17, 21/18 in nasl.), ki določata, da starša svojo starševsko skrb izvajata oba sporazumno v skladu s koristjo otroka). Če eden od staršev med postopkom svoje soglasje za postopek umakne in s tem tudi zahtevek (ali z umikom zahtevka ali s podajo pritožbe), je potrebno pridobiti mnenje drugega od staršev, če se z umikom strinja in šele takrat o zahtevi odločiti. Če se starša ne strinjata, oziroma eden od staršev vztraja pri zahtevku, drugi pa se z njim ne strinja več, organ nima soglasja staršev za odločanje o zadevi, kar 47. člen ZOsn določa kot pogoj za vložitev vloge. V tem primeru se starše napoti na podajo predloga v nepravdnem postopku na sodišče, ki lahko odloči o vprašanjih izvajanja starševske skrbi, če se starši o tem sami ali s pomočjo CSD ali mediatorjev, ne morejo sporazumeti (151. člen DZ).
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.