Iz Upravna Svetovalnica
Zadeva: Sprememba materialno pravnega zahtevka - v usklajevanju
Datum odgovora: 17. 4. 2024
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi postopek
Vprašanje:
Upravni organ vodi postopek (v danem primeru gre za postopek podaljšanja dovoljenja za začasno prebivanje v RS iz razloga združitve v družine na vlogo moža). Med postopkom je prišlo do spremembe osebnih okoliščin (npr. zaradi nasilja v družini se je žena preselila v varno hišo). Ali lahko vlogo umakne oseba, ki ni vložnik (tu žena vložnika)? Ali mora organ v primeru umika vloge izdati sklep o ustavitvi postopka in komu se sklep vroča?
Odgovor:
Vlogo oziroma zahtevek lahko poda (le) tista oseba, ki je po področnem zakonu oziroma materialnem pravu legitimirana za uveljavljanje ali naknadno razpolaganje glede pravic (oziroma ustrezen zastopnik te osebe), sicer se taka vloga zavrže (glej 2. točko prvega odstavka 129. člena ZUP).
Vložnik lahko na podlagi 134. člena ZUP delno ali v celoti umakne svoj zahtevek za čas med postopkom na prvi stopnji do vročitve odločbe. Če vložnik umakne svoj zahtevek, mora organ izdati sklep o ustavitvi postopka, ki se vroči vložniku kot edini legitimirani stranki.
Tujec, ki v RS na podlagi 47. člena Zakona o tujcih (ZTuj-2, Ur. l. RS, št. 50/11 in nasl.) združuje družinske člane, mora prošnjo kot vlogo za izdajo prvega dovoljenja za začasno prebivanje za svoje družinske člane vložiti pri pristojnem organu. Pravica do združitve, ohranitve in ponovne pridobitve celovitosti družine z družinskimi člani, ki so tujci, se po dani določbi prizna tujcu na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje. Ker področni zakon ne opredeljuje drugih oseb kot vložnikov (tu žene) v dani zadevi, druga oseba ni definirana kot vložnik. Prošnjo tako lahko umakne samo vlagatelj (tujec, mož), ki je podal prvotni zahtevek, ne glede na to, da se vloga nanaša tudi na druge osebe.
Žena kot žrtev družinskega nasilja pa mora sama na podlagi šestega odstavka 50. člena ZTuj-2 vložiti prošnjo za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje pred pretekom roka, do katerega ji je bilo dovoljeno zadrževanje v Republiki Sloveniji, oziroma pred pretekom dovoljenega prebivanja, če žrtev družinskega nasilja prebiva zakonito na drugi podlagi. Področni zakon torej daje podlago za sprožitev druge zadeve oziroma nov postopek na zahtevo tu žene. V širšem smislu bi lahko govorili o spremembi zahteve oziroma predmeta postopka, saj glede na specialne določbe ZTuj-2 odločitev na zahtevo žrtve družinskega nasilja vpliva tudi na prvotni postopek, sprožen s strani drugega družinskega člana.
O pravočasni vloženi prošnji žrtvi družinskega nasilja pristojni organ izda potrdilo, ki velja kot dovoljenje za začasno prebivanje do dokončne odločitve o prošnji. Tu ženi kot žrtvi družinskega nasilja policija na njeno prošnjo ali po uradni dolžnosti dovoli zadrževanje za čas 90 dni, da se odloči, ali bo sodelovala s pristojnimi organi pri preiskavi ali kot priča v kazenskem postopku zaradi družinskega nasilja. Žrtvi družinskega nasilja policija na njeno prošnjo dovoli zadrževanje za čas 90 dni tudi v primeru, ko le ta izkaže obstoj osebnih okoliščin, ki utemeljujejo njeno prebivanje v Republiki Sloveniji. Iz utemeljenih razlogov se lahko žrtvi družinskega nasilja dovolitev zadrževanja podaljša za čas do 90 dni.