Iz Upravna Svetovalnica
Zadeva: Ravnanje organa/uradne osebe pri ugotavljanju procesne sposobnosti zavezanca - V USKLAJEVANJU
Datum odgovora: 19. 4. 2024
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi upravni postopek
Vprašanje:
Občina je vložila zahtevo za razlastitev. Zavezanca je zastopal pooblaščenec, ki je pred izdajo končne odločbe odpovedal pooblastilo, ker naj bi bil, po njegovih navedbah, pooblastitelj opravilno nesposoben iz zdravstvenih razlogov. Upravni organ je pooblastitelja, razlastitvenega zavezanca, seznanil z odpovedjo pooblastila s strani pooblaščenca ter ga pozval k opredelitvi glede njegove sposobnosti nadaljnjega sodelovanja v postopku. Zavezanec je v odgovoru navedel, da je v slabem zdravstvenem stanju, kot dokazilo pa priložil odpustno pismo, ki ga je izdala pristojna zdravstvena ustanova. Navaja, da je v slabem zdravstvenem stanju, pri čemer pa iz dokumentacije ne izhaja, da bi bila oseba procesno nesposobna ter da se naj o njegovem zdravstvenem stanju prepričamo pri njegovem zdravniku, za katerega je sporočil osebne podatke. Glede na to, da gre za zaupne zdravstvene podatke in dokumentacijo, upravni organ do le-teh ni upravičen.
(1) Ali lahko upravni organ že na podlagi njegovega odgovora šteje, da je procesno sposoben, saj je besedilo smiselno, brez napak in lastnoročno podpisano?
(2) Ali naj upravni organ v postopek pritegne skrbstveni organ (CSD) ali imenuje izvedenca, ki bi ugotovil resnost njegovega zdravstvenega stanja?
(3) Ali bi moral upravni organ pred izdajo končne odločbe, glede na to, da se je oseba odzvala, posredovala dopis in ga lastnoročno podpisala, dodatno ugotoviti njegovo zdravstveno stanje ter na kakšen način?
Odgovor:
Skladno s prvim odstavkom 58. člena ZUP se lahko pooblaščenec pooblastilu ob vsakem času, razen v med dejanjem v postopku odpove. V primeru je bil pooblaščenec odvetnik stranke, ki je odpoved pooblastila ustrezno naznanil organu. Upravni organ je odpoved pooblastila sprejel, pri čemer je odpoved pooblastila pričela veljati od trenutka naznanitve oz. od trenutka, ko je odpoved upravni organ naznanil tudi stranki z nasprotnim interesom, ki je bila udeležena v postopku kot stranka z nasprotnim interesom (v našem primeru razlastitvenemu upravičencu). Razloga za odpoved pooblastila pooblaščenec v skladu z ZUP ni dolžan navajati. V konkretnem primeru, je pooblaščenec odpovedal pooblastilo in navedel, da naj bi bil pooblastitelj poslovno nesposoben. Zaradi tega je upravni organ podvomil v poslovno sposobnost stranke.
Skladno z 49. členom ZUP mora organ med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti na to, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko stranka v postopku, in ali zastopa procesno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik. Da se stranka lahko udeležuje upravnega postopka in v njem nastopa, mora imeti lastnosti: pravno sposobnost, tj. sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti, o katerih se odloča; procesno sposobnost, tj. da lahko stranka sama opravlja dejanja v postopku; stvarno legitimacijo, tj. da stranka uveljavlja kakšno svojo pravico ali pravno korist. Če je kot stranka nastopal nekdo, ki ne bi mogel biti stranka, se to v skladu z drugo točko drugega odstavka 237. člena ZUP šteje za bistveno kršitev pravil upravnega postopka (v UPRS Sodba I U 1466/2021-40 z dne 4. 11. 2021) .
Z odpovedjo pooblastila, v katerem je odvetnik navedel, da je pooblastitelj poslovno nesposoben je organ pričel dvomiti v poslovno sposobnost stranke. Stranka je navajala, da je v slabem zdravstvenem stanju, pri čemer je organ ugotovil, da iz dokumentacije ne izhaja, da bi bila oseba procesno nesposobna. Okoliščine v zvezi s tem mora organ ugotoviti po uradni dolžnosti. Organ ima dolžnost, da pazi, da oseba, ki nastopa v postopku, lahko nastopa kot stranka in ne more zgolj na podlagi lastnoročno podpisanega besedila stranke šteti, da je oseba procesno sposobna, če na drugi strani obstajajo okoliščine, ki vzbujajo dvom o njeni polni procesni sposobnosti. Upravni organ mora dodatno preveriti, ali je zavezanec sposoben razumeti pomen in posledice postopka. V primeru dvoma v procesno sposobnost je organ dolžan opraviti morebitne (neformalne) poizvedbe in izvesti dokaze (po potrebi tudi postavitev izvedenca medicinske stroke) po uradni dolžnosti. Gre namreč za okoliščino, ki je bistvena za vodenje upravnega postopka (v Sodbi U 55/2007 z dne 8. 12. 2008).
Upravni organ bi moral glede zdravstvenega stanja razlastitvenega zavezanca pridobiti podatke od njegovega zdravnika. Uradna oseba lahko skladno s petim odstavkom 139. člena ZUP za potrebe ugotavljanja dejanskega stanja pridobiva zdravstvene osebne podatke o stranki iz uradnih evidenc, pod pogojem, če tako določa zakon ali na podlagi izrecne pisne privolitve stranke oziroma osebe, na katero se ti podatki nanašajo. Brez zakonske podlage ali izrecne pisne privolitve je sicer zbiranje takšnih podatkov nezakonito. Iz primera izhaja, da je razlastitveni zavezanec podal organu izrecno pisno privolitev za pridobitev njegovih zdravstvenih podatkov.
Dokler organ ne prejme zahtevanih podatkov, je dolžan osebo šteti kot polno poslovno in procesno sposobno in na takšen način z njo tudi poslovati.
V primeru, da upravni organ prejme od zdravnika informacije, da obstajajo okoliščine, ki vplivajo na poslovno sposobnost posameznika (torej, da posameznik res ni sposoben razumeti pomena in pravnih posledic postopka), je organ nemudoma dolžan obvestiti Center za socialno delo (CSD) in mu predlagati, da postavi osebi, zaradi varstva njenih pravic in koristi skrbnika za poseben primer. Po 57. členu Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1, Ur. l. RS, št.16/19) je CSD lahko predlagatelj postopka za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo ali pa sodišču sporoči okoliščine, na podlagi katerih sodišče sproži nepravdni postopek za postavitev odrasle oseb pod skrbništvo. Upravni organ ne more biti predlagatelj te vrste postopka. Skladno z268. členom Družinskega zakonika (DZ, Ur. l. RS, št. 15/17 in nasl.), ima organ, pred katerim poteka postopek pravico imenovati skrbnika za poseben primer, pri čemer mora o tem obvestiti takoj CSD.
Z vidika načela varstva pravic je nujno ločiti predvsem začasnega zastopnika po ZUP in skrbnika za poseben primer na podlagi Družinskega zakonika (Jerovšek in Kovač, 2024, Upravni postopek in upravni spor, str. 115). Upravni organ naj v konkretnem primeru ne postopa po določbah, ki veljajo za začasnega skrbnika, saj je slednji institut namenjen primerom, kjer postavitev zastopnika narekuje nujnost izvedbe postopka. Družinski zakonik določa, da se skrbnika za posebni primer določi v primerih, ko je to potrebno zaradi varstva pravic in koristi posameznika.
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti inzanikanja odgovornosti
.