Iz Upravna Svetovalnica
Zadeva: vneseš besedilo zadeve
Datum odgovora: 2. 4. 2024
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi upravni postopek
Vprašanje:
Kako naj postopa inšpektor, ki je pri nadzoru ugotovil kršitev, za obravnavo katere je pristojen drug organ (npr. v zvezi uz odmero komunalne takse). Ali se zadeva v delu, ki se nanaša pristojnost drugega organa, temu odstopi tako, da se mu na podlagi petega odstavka 65. člena ZUP sporočijo podatki za izvedbo postopka, ali se zadeva odstopi na podlagi 23. člena ZUP tako, da organu pošlje celoten zapisnik o inšpekcijskem nadzoru.
Odgovor:
Inšpekcijski postopki so posebni upravni postopki, v katerih se pravila Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS št. 24/06 - UPB in nasl.; v nadaljevanju: ZUP) uporabljajo subsidiarno (3. člen ZUP), glede na Zakon o inšpekcijskem nadzoru (Ur. l. RS, št. 56/02 in nasl.; v nadaljevanju: ZIN) in morebitne druge zakone, ki urejajo inšpekcijske nadzore na določenem področju.
V skladu z ZIN mora inšpektor obravnavati prijave, pritožbe, sporočila in druge vloge v zadevah iz svoje pristojnosti in vlagatelje na njihovo zahtevo obvestiti o svojih ukrepih najkasneje po opravljenem nadzoru in sprejetem zadnjem ukrepu oziroma ustavitvi postopka.
V 32. členu ZIN je navedeno, da v primeru, ko inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora ugotovi kršitev zakona ali drugega predpisa oziroma akta, katerega izvajanje nadzoruje druga inšpekcija, sam ugotovi dejansko stanje ter o svojih ugotovitvah sestavi zapisnik, ki ga posreduje pristojni inšpekciji. Ugotovimo lahko, da omenjeno pravilo določa dolžno postopanje v primeru ugotovljenih kršitev, ko je za njihovo obravnavo pristojna druga inšpekcija. ZIN torej ne ureja situacije, ko za izvedbo postopka v zvezi z ugotovitvami inšpektorja ni pristojen drug - neinšpekcijski organ. Zato sklicevanje na ZIN, ko inšpekcijski organ s svojimi ugotovitvami seznani tak organ, ni ustrezno. Enako velja za glede izvrševanja določbe ZIN o posredovanju (celotnega) zapisnika. Praviloma so v zapisniku tudi osebni in drugi podatki, ki jih organ za izvedbo postopka ne potrebuje, zato bi bilo pošiljanje zapisnika lahko sporno tudi z vidika načela sorazmernosti in varstva osebnih podatkov, varstva zasebnosti, poslovnih skrivnosti in drugih kategorij varovanih podatkov.
Ker gre pri inšpekcijskih postopkih za postopke začete po uradni dolžnosti, se inšpektor v obravnavani situacije ne more sklicevati na 65. člen ZUP, ki ureja procesno situacijo v zvezi z nepristojnostjo obravnave vloge.
Prav tako je treba vzeti v obzir, da inšpektor, ki je pri izvajanju nadzora iz svoje pristojnosti ugotovil kršitev, ki je v pristojnosti drugega organa, da v zvezi s tem ni začel upravnega postopka, ne glede na to, če je ugotovitev dejanskega stanja zapisal v zapisnik. V skladu z ZUP se postopek po uradni dolžnosti začne, ko pristojni organ opravi prvo dejanje v postopku. To pomeni, da inšpekcijski nadzor ne more pomeniti začetka postopka v drugi zadevi, za katero inšpektor sploh ni pristojen. Zato obvestilo o ugotovitvah, ki vplivajo na izvrševanje zakonite pristojnosti drugega organa, ne pomeni odstopa zadeve drugemu pristojnemu organu, ampak zgolj njegova seznanitev, ki je lahko povod za začetek postopka. Presoja o tem, ali bo postopek začel, je na strani pristojnega organa, zato obvestilo inšpektorja na začetek postopka ne vpliva. Enako bi sicer veljalo, če bi inšpektor na podlagi 32. člena ZIN poslal zapisnik drugemu pristojnemu inšpektorju.
Glede na navedeno se zdi najbolj primerno smiselno sklicevanje na 23. člen ZUP, po katerem mora organ po uradni dolžnosti paziti na svojo stvarno in krajevno pristojnost. Zgolj smiselno sklicevanje izpostavljamo, ker tudi 23. člen predvideva obstoj upravne zadeve, kar pa v obravnavani situaciji ni nujno, saj bo o tem odločitev sprejel pristojni organ, ki bo šele uvedel postopek, če bo presodil, da so izpolnjeni pogoji za začetek postopka. Poudarjamo pa, da sklic na 23. člen ZUP samoposebni ni nujen za to, da se o ugotovitvah seznani drug organ. Bistveno je, da nepristojni organ z ugotovitvami čimprej seznani pristojnega. Medsebojno obveščanje organov o zadevah iz njihove pristojnosti je namreč splošna obveznost, ki po naravi stvari pritiče vsem organom in izhaja iz načela učinkovitosti oblasti.
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.