Zadeva: Več strank v postopku ter skupni predstavnik ali zastopnik - V USKLAJEVANJU

Datum odgovora: 25. 3. 2024
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi upravni postopek

Vprašanje:

Kadar v postopku sodeluje več strank, pa nimajo nasprotnih interesov, jim lahko organ postavi skupnega predstavnika. Ali lahko stranka, ki ji je bil postavljen skupni predstavnik s sklepom organa (ker si stranke niso tega postavile same), prekliče pooblastilo na podlagi takšnega sklepa? Če to lahko stori, kot je razbrati iz 52. člena ZUP, v čem je sploh smisel postavljanja skupnega predstavnika, saj se element ekonomičnosti izgubi?

Kako pa ravna organ glede zastopnikov, če je ena od več strank v tujini in bi zanjo prišel v poštev 55. člen ZUP, torej postavitev pooblaščenca s sklepom organa - se tedaj postavi tej stranki pooblaščenca, ostalim pa skupnega predstavnika ali vsem slednjega?

Odgovor:

Če v postopku o isti upravni zadevi nastopa več strank, katerih interes ni nasprotujoč, morajo po določbi 52. člena ZUP navesti, katera od njih bo nastopala kot njihov skupni predstavnik ali si postaviti skupnega pooblaščenca, da organ ekonomično vodi postopek in komunicira le z eno, ne z več strankami. Stranke, ki prostovoljno ne določijo skupnega predstavnika ali skupnega pooblaščena, organ s sklepom pozove, da v določenem roku postavijo skupnega predstavnika ali skupnega pooblaščenca. Če pozivu ne sledijo, organ s sklepom postavi skupnega predstavnika. Ta obdrži položaj skupnega predstavnika dokler stranke ne sporočijo drugega skupnega predstavnika ali ne postavijo skupnega pooblaščenca.  Skupni predstavnik je torej hkrati ena izmed strank, ki na podlagi sklepa organa zastopa ostale stranke.

Skupni predstavnik ali pooblaščenec opravlja vsa dejanja v postopku za vse stranke. Po izdaji odločbe pa lahko vsak stranka sama vlaga pritožbo ali druga pravna sredstva. Ni več vezana na skupnega predstavnika oziroma pooblaščenca (52. člen ZUP).

Če ob skupnem predstavniku stranka nastopa tudi sama, mora procesna dejanja opravljati v rokih, ki tečejo za skupnega predstavnika. Organ ne povabi nujno stranke posebej k opravljanju posameznih dejanj. Dejanja, opravljena po skupnem predstavniku, vežejo vse stranke (vse do tu po Kovač, Jerovšek: Upravni postopek in upravni spor, 2023).

Postavitev (po strankah) ali določitev (po organu) skupnega predstavnika oziroma skupnega pooblaščenca ne vpliva na pravice, ki jih imajo stranke v postopku. Vsaka stranka obdrži pravico samostojno vlagati pritožbe in uporabljati druga pravna sredstva (tretji odstavek 56. člena ZUP) ter seveda tudi drugače nastopati kot stranka v postopku, dajati izjave, predloge, itd., vendar pa mora procesna dejanja opravljati v rokih, ki tečejo za skupnega predstavnika (četrti odstavek 52. člena ZUP) (Kerševan, Androjna, Upravno procesno pravo, str. 152).

Iz določb 52. člena ZUP izhaja, da če so podani pogoji za postavitev skupnega predstavnika in če ga stranke tudi po sklepu upravnega organa ne postavijo same, ga določi upravni organ s sklepom, zoper katerega je dovoljena pritožba, ki pa ne zadrži izvršitve. V 2. odstavku 52. člena ZUP je določeno, da v tem primeru skupni predstavnik obdrži to lastnost toliko časa, dokler stranke ne postavijo drugega skupnega predstavnika ali pooblaščenca. Stranka torej ne more preklicati pooblastila (pravzaprav v tem primeru ne gre za pooblastilo, ampak za postavitev skupnega predstavnika s strani upravnega organa).  

Glede stranke v tujini velja peti odstavek 53. člena ZUP: Če stranka, ki stalno živi v tujini, uveljavlja v Republiki Sloveniji kakšno pravico v upravnem postopku, mora imeti pooblaščenca v tem postopku, če iz kakršnihkoli razlogov ne more osebno sodelovati v postopku. 

Udeležba oseb s stalnim prebivališčem v tujini povzroča težave z vabljenjem in s tem udeležbo v postopku, kar je v nasprotju z načeli varstva pravic strank in javne koristi ter ekonomičnosti. Zato mora imeti vsaka stranka, ki stalno živi v tujini in uveljavlja v Republiki Sloveniji kakšno pravico v upravnem postopku, pooblaščenca v tem postopku z bivališčem v Sloveniji, če iz kakršnih koli razlogov ne more osebno sodelovati v njem, kot določa peti odstavek 53. člena ZUP. Ta določba ZUP je časovno uporabljiva še pred fazo vročanja, zato se uporablja primarno, če denimo stranka, ki stalno živi v tujini, po pošti iz tujine pošlje zahtevo za začetek postopka, s katero želi uveljavljati kakšno pravico. Organ torej mora zahtevati postavitev pooblaščenca z bivališčem v Sloveniji, toda le, če stranka sama, ki biva v tujini, v postopku ne more osebno sodelovati (Upravna svetovalnica). 

Ker ima stranka, ki sicer stalno živi v tujini, v primeru postavljenega skupnega predstavnika ali skupnega pooblaščenca, že osebo, ki jo bo zastopala v postopku, postavitev posebnega pooblaščenca ni potrebna. Z drugimi besedami – skupni predstavnik zastopa tako stranke, ki stalno živijo v tujini kot stranke, ki stalno živijo v Sloveniji.    

Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.

Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...