Iz Upravna Svetovalnica
Zadeva: Vročanje naslovniku, ki nima urejenega dovoza do hiše - V USKLAJEVANJU
Datum odgovora: 22. 3. 2024
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi upravni postopek
Vprašanje:
Poštno pošiljko, ki bi se morala vročiti osebno je vročitveni organ vrnil s pripisom: »Pošte ni mogoče vročiti, do hiše ni dovoza«. Ali je takšno ravnanje vročitvenega organa dopustno ter ali lahko v takem postopku nastopi fikcija vročitve, saj obvestilo o poskusu vročitve ni bilo puščeno naslovniku?
Odgovor:
Vročanje je procesno dejanje s pravnimi posledicami, katerega namen je, da se stranka seznanja s postopkom in procesnimi dejanj. Istočasno se ima stranka možnost izjaviti o vseh okoliščinah in dejstvih, ki so pomembne za odločbo (9. člen ZUP) in zavarovati svoje pravice in pravne koristi (7. člen ZUP) (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 115).
Vročanje je materialni akt in eno ključnih dejanj postopka, saj mora biti stranka seznanjena s potekom postopka in z odločitvijo organa, ki je vodil postopek (v Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020,1. knjiga, komentar k 83. členu, str. 525-526). Odločbe in sklepi ter drugi dokumenti, od vročitve katerih začne teči rok, se morajo vročiti osebno tistemu, kateremu so namenjeni (gl. osebno vročanje, kot ga opredeljuje 87. člen ZUP). Iz prvega odstavka 87. člena ZUP izhaja, da vročanje odločb in drugih pravnih aktov, od vročitve katerih začne teči rok, ne vroča pošta na podlagi Zakona o poštnih storitvah (ZPSto-2, Ur. l. RS, št.51/09 in nasl.), temveč postopa po pravilih ZUP. Pravila ZUP so v primerjavi s pravili zakona, ki ureja poštne storitve in zahteva, da imajo naslovniki določene predalčnike, lex specialis. ZUP je predpisom o poštnih storitvah nadrejen. Torej mora organ tudi v tem primeru upravno odločbo vročiti osebno skladno s pravili ZUP.
Če organ ne more vročiti osebno, pusti naslovniku v hišnem predalčniku, na vratih stanovanja/poslovnega prostora obvestilo o prispelem pisanju s pripisom, kje se dokument nahaja in opozorilom, da ga mora tam prevzeti v 15 dneh. V sporočilo je potrebno vključiti tudi vzrok take vročitve. V kolikor ni mogoče sporočila pustiti na prej navedenih mestih, ga lahko vročevalec pusti tudi na drugem primernem mestu (npr. pod predpražnikom, pred vrati stanovanja, na okenski polici, zraven cvetličnega lonca...). Izraz "druga primerna mesta" ni natančno definiran v ZUP, kar pomeni, da njegovo vsebino napolnjuje organ s konkretnimi primeri, ko presoja, katera mesta bi lahko bila primerna za vročitev. Razlog vročevalca: »Pošte ni mogoče vročiti, do hiše ni dovoza« ni ustrezen. Vročevalec je dolžan vsaj poskusiti vročiti dokument naslovniku. Iz navedenega razloga ne izhaja, da bi vročevalec dejansko poskušal osebno vročiti pisanje. V konkretnem primeru bi bil vročevalec dolžan poskusiti osebno vročiti pisanje tako da bi šel po poti, ki je vodila do hiše (čeprav npr. ni asfaltirana, je ožja, bolj strma, makadamska...), razen če so mu to preprečevale objektivne okoliščine (npr. pot varujejo nevarni psi), vendar bi v tem primeru bilo tudi to potrebno vključiti kot pojasnilo zakaj vročitev ni bila opravljena.
Predalčnik je tako relevanten z vidika, kje pustiti celotno pošiljko, ne pa z vidika lokacije, kjer naj organ pusti sporočilo o prispelem pismu, saj bi se sicer lahko osebe brez predalčnika izognile vročitvi pisanjem po ZUP (čeprav so hkrati prekrškovno odgovorne po ZPSto-2).
Sporočilo mora vedno vsebovati tudi opozorilo naslovniku, da če pisanja ne prevzame v 15 dneh, bo nastopila fikcija vročitve. Brez opozorila naslovnika ne morejo doleteti pravne posledice. Če vročevalec pošiljatelju vrne celotno pisanje, ne ravna pravilno; fikcija ne nastane, ker prejemnik ni bil obveščen o posledicah neodziva (za več glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, komentar k tretjem in četrtem odstavku 87. člena, str. 548-549; UPRS sodba I U 1335/2014 z dne 17.02.2015 in
Vročanje naslovniku, ki nima predalčnika ali je ta neuporaben).
Ker vročevalec naslovniku ni pustil sporočila o prispelem pismu, se ne more šteti, da je bilo pisanje vročeno, zato pravni učinki ne nastanejo. Ker se napake pri vročanju štejejo za napake organa, naj v tem primeru uradna oseba odredi ponovno vročanje, hkrati pa vročevalca opozori na nepravilno ravnanje.
Če je ponovni poskus vročanja neuspešen, organ odredi, da se vročitev v postopku opravi z javnim naznanilom, kar pomeni, da e skupaj s poskusom vročitve objavi obvestilo o izdani odločbi na oglasni deski organa in na enotnem državnem portalu e-uprava z javnim naznanilom. Takšna vročitev se šteje za opravljeno po poteku 15 dni od dneva, ko je bilo objavljeno sporočilo o vročanju z javnim naznanilom na oglasni deski organa, ki vodi postopek in na enotnem državnem portalu e-uprava (94.člen ZUP). Tako bi bila v tem primeru ustrezna rešitev za neuspešno vročeno odločbo opravljena ediktna vročitev na oglasno desko organa in spletni portal e-uprava. Oglasna deska mora biti v primeru, da ni zaščitena s steklom oziroma če steklo ni zaklenjeno, vsaj pod nadzorom uradne osebe, da se zaradi varstva osebnih podatkov preprečijo nepooblaščeni posegi v objavljene akte (v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 577-578).
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.