Iz Upravna Svetovalnica
Zadeva: Prekinitev postopka in predlog za nadaljevanje ali nova dejstva - V USKLAJEVANJU
Datum odgovora: 6. 3. 2023
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi upravni postopek
Vprašanje:
Upravni organ je s sklepom prekinil postopek zaradi rešitve predhodnega vprašanja. Kako postopati v primeru, če zoper sklep o prekinitvi postopka stranka ni podala pritožbe, je pa po preteku enega leta preko pooblaščenega odvetnika podala predlog za nadaljevanje, saj meni, da navedeno predhodno vprašanje ne bi smelo vplivati na rešitev zadeve? Med tekom prekinitve postopka je upravni organ sicer izvedel za novo dejstvo, ki bi, če bi bilo znano pred izdajo sklepa o prekinitvi, vplivalo na to, da bi upravni organ že na podlagi tega dejstva odločil (izdal negativno odločbo). Ali je treba glede na določbo 152. člena ZUP počakati, da sodišče odloči o tem predhodnem vprašanju?
Odgovor:
O prekinitvi postopka se odloči s sklepom o prekinitvi postopka (prvi odstavek 153. člen ZUP). Prekinitev traja, dokler so podani razlogi za prekinitev postopka. Prenehanje trajanja prekinitve tako nastopi ex lege, o tem se ne izda poseben sklep (glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 521).
ZUP ureja sklepe v členih 224. do 226. Iz teh določb izhaja, da se s sklepom odloča o vprašanjih, ki se tičejo postopka ter o vprašanjih, ki se kot postranska vprašanja pojavijo v uvezi z izvedbo postopka in se o njih ne odloča z odločbo. Sklep se prizadetim osebam naznani ustno, pisno pa se izda, če ima stranka zoper sklep pravico pritožbe. Če je zoper sklep dovoljena pritožba, mora biti obrazložen in mora vsebovati pouk o pritožbi.
Strankin predlog za nadaljevanje postopka je procesni predlog, ki ga stranka lahko poda kadarkoli, o njem pa mora upravni organ odločiti. Vendar pa je lahko tak sklep zelo kratek in brez posebne predpisane oblike (npr. zgolj v obliki uradnega zaznamka o vsebini odločitve, navzočim strankam je lahko naznanjen ustno), saj o tem ni dolžan izdati posebnega pisnega in vsebinsko obrazloženega sklepa. Procesni sklep mora biti obrazložen namreč zgolj tedaj, ko to določa zakon, med drugim, če je zoper sklep dovoljena pritožba (tedaj mora vsebovati tudi pravni pouk, skladno z 228. člen ZUP). V zvezi z navedenim procesnim predlogom stranke pa izdaja takega sklepa po zakonu ni predvidena (glej npr. sodbo VSRS. X Ips 30/2017 z dne 11. 6. 2019 v podobni procesni situaciji), enako tudi v Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, str. 522).
Drugo vprašanje se nanaša na nadaljevanje postopka, ki je bil prekinjen zaradi predhodnega vprašanja. Kot že navedeno zgoraj, prekinitev traja, dokler predhodno vprašanje pri pristojnem organu oziroma pri sodišču ni dokončno oziroma pravnomočno rešeno. Iz te določbe izhaja, da je treba počakati na odločitev pristojnega organa. V sodni praksi pa je najti tudi na drugačno stališče, glej sodbo UPRS I U 2003/2019-21 z dne 23. 10. 2020, češ da je upravni organ ravnal nepravilno, ko po prekinitvi zaradi predhodnega vprašanja, ni počakal na meritorno dokončno ali pravnomočno odločitev pristojnega organa, a sodišče nadaljuje, da če se je upravni organ že odločil, da kljub nerešenemu predhodnemu vprašanju nadaljuje postopek, bi ga moral rešiti sam. Iz navedenega izhaja, da je odločitev o predhodnem vprašanju nujna, in če se upravni organ odloči, da bo kljub izdanemu sklepu nadaljeval postopek, mora o predhodnem vprašanju odločiti. Če (ko) pa pride do dokončne ali pravnomočne odločitve pristojnega organa o predhodnem vprašanju, je lahko podan obnovitveni razlog po četrti točki 260. člena ZUP.
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.