Iz Upravna Svetovalnica
Zadeva: Zagotovitev nepristranskosti pri vodenju postopka po uradni dolžnosti - V USKLAJEVANJU
Datum odgovora: 15. 2. 2024
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi upravni postopek
Vprašanje:
Kako bi bilo najbolj zakonito ravnati v primeru, ko upravna enota vodi postopek začet po uradni dolžnosti, proti svojemu uslužbencu? Ali naj vodi zadevo sama ali pa je dožna zadevo odstopiti drugemu (neodvisnemu) organu in če da, kateremu?
Odgovor:
Uradna oseba, ki opravlja procesna dejanja, vodi postopek ali odloča v upravni zadevi, ne sme biti povezana s stranko postopka ali s predmetom postopka, torej upravno zadevo tako, da bi to lahko povzročilo ali pa vsaj ustvarilo dvom, da postopek vodi ali odloča objektivno, nepristransko in z izključnim upoštevanjem pravnih meril (Kovač in Kerševan, Komentar ZUP, 2022, str. 297, 1. knjiga). Nepristranskost pomeni, da tisti, ki odloča, ni zainteresiran za izid postopka ter je odprt za dokaze in predloge stranke, zato tudi ne sme imeti vnaprej ustvarjenega mnenja o predmetu odločanja (odločba USRS Up-879/14, z dne 20. 4. 2015, točka 49 obrazložitve).
Kadar obstajajo okoliščine, ki vzbujajo dvom o njeni nepristranskosti in objektivnosti, oseba ne sme nastopati kot uradna oseba. Načelo objektivnosti je po svoji naravi eno temeljnih načel upravnega postopka, ki je v interesu stranke in organa (Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 126). Izpeljano je iz načela zakonitosti in načela materialne resnice. Stranka in osebe s položajem stranke imajo v upravnem postopku pravico do nepristranskega vodenja postopka in odločanja, ki se na zakonski ravni udejanja z institutom izločitve uradne osebe in ga ZUP ureja v 35. do 41. členu (Kovač in Kerševan, Komentar ZUP, 2022, str. 297, 1. knjiga).
35. člen ZUP določa, da predstojnik oziroma pooblaščena uradna oseba organa ne sme odločati ali opravljati posameznih dejanj v postopku:
- če je v zadevi, o kateri teče postopek, stranka, soupravičenec oziroma sozavezanec, priča, izvedenec, pooblaščenec ali zakoniti zastopnik stranke;
- če je stranka ali njen zakoniti zastopnik ali pooblaščenec z njo v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonski zvezi, ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza prenehala, ali če z njo živi ali je živela v izvenzakonski skupnosti;
- če je skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik stranke, njenega zakonitega zastopnika ali pooblaščenca;
- če je bila udeležena v postopku na prvi stopnji ali je sodelovala pri odločanju.
Na podlagi 37. člena ZUP pa (1) lahko stranka zahteva izločitev uradne osebe iz razlogov naštetih v 35. členu, lahko pa tudi, kadar druge okoliščine vzbujajo dvom o njeni nepristranosti. Pri tem mora stranka navesti okoliščine, zaradi katerih je po njenem mnenju podan kakšen razlog za izločitev. (2) Uradna oseba, katere izločitev je zahtevala stranka iz kakšnega od razlogov, naštetih v 35. členu tega zakona, ne sme do izdaje sklepa o taki zahtevi opravljati nobenih dejanj v postopku, razen tistih, ki se ne smejo odlagati.
V primeru, ko gre v UE za vodenje postopka ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča po uradni dolžnosti proti svojemu uslužbencu je na podlagi navedenega smiselno, da postopek vodi uradna oseba, ki ni strankin bližnji kolega, da se izključi dvom o nepristranskosti. Organ, ki vodi postopek ostaja isti, torej UE postopek vodi sama, vendar mora biti objektivno in nepristransko vodenje postopka zagotovljeno na način, da postopek vodi nepristranska uradna oseba.
Ob tem pa je potrebno tudi zavedanje pomena konflikta oziroma nasprotja interesov, ki jih določa tudi Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK, Uradni list RS, št. 69/11 in nasl.), in se v bistvenem delu nanaša tudi na javne uslužbence pri svojem delu. Tako je pomembno vedeti, da (1) v primeru dejanskega nasprotja interesov gre za neposredno zlorabo javne funkcije oziroma službe v nasprotju z njenim namenom, in sicer za zasebne interese oziroma nedovoljeno uporabo javne funkcije za dajanje neupravičene koristi z uradno osebo povezani osebi ob neenakopravnem obravnavanju drugih. Po (2) drugi strani pa že videz nasprotja interesov, ki ne pomeni nujno vsebinske nepravilnosti ali nezakonitosti, pomembno ogroža javno zaupanje v pravilno, zakonito, transparentno in objektivno izvajanje javne funkcije ali službe, s tem pa zmanjšuje integriteto in verodostojnost tako samega subjekta javnega sektorja kot posamezne funkcije ali službe. Navedeno jasno kaže na pomembnost zavedanja pravilnega in primernega ravnanja v primerih, ko bi bila objektivnost in nepristranskost ravnanja uradne osebe postavljena pod vprašaj, pri čemer pomemben vidik predstavlja tudi zgled, ki ga z ustreznim ravnanjem uradna oseba postavlja v svojem delovnem okolju ter širši družbi.
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.