Iz Upravna Svetovalnica
Zadeva: Pristojnost in postopanje prvostopenjskega organa v pritožbenem postopku
Datum odgovora: 20. 10. 2011, 4. 11. 2011 in 11. 12. 2012, pregled 10. 12. 2022
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi upravni postopek
Vprašanje:
Kako naj ravna organ prve stopnje, če organ druge stopnje po pritožbi odpravi prvostopenjsko odločbo in vrne zadevo v novo odločanje prvostopenjskemu organu, nato organ prve stopnje izda novo prvostopenjsko odločbo, zoper katero se stranka zopet pritoži? Ali se taka pritožba najprej vendar formalno obravnava (in zavrže s sklepom, če preizkus ni uspešen) ali takoj odstopi organu druge stopnje? Ali organ prve stopnje pritožbo zoper sklep o zavrženju pritožbe, če tega izda, tudi formalno preizkusi ali jo takoj odstopi drugostopenjskemu organu?
Odgovor:
Pravica do pritožbe je zajamčena po 25. členu Ustave RS (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99, 75/16 – UZ70a in 92/21 – UZ62a) za varstvo pravic in zakonitosti v upravnem postopku in je tudi eno izmed temeljnih načel splošnega upravnega postopka, ki jo opredeljuje v 13. členu ZUP. Pravica se sicer uresničuje na podlagi Ustave, vendar je ustrezen postopek mogoč le, kadar tisti, ki ima to pravico, to izkoristi in da pobudo za pritožbeni postopek (glej Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 463).
Vprašanje dovoljenosti oz. dopustnosti pritožbe v upravnem postopku se presoja po pravilih upravnega postopka, dovoljenost ne pomeni istega kot utemeljenost ali upravičenosti, saj se to rešuje po pravilih upravnega postopka in hkrati po materialnih predpisih. Dovoljenost pritožbe je tako le eden izmed formalnih pogojev za pritožbeni postopek, če ta pogoj manjka, pritožbeni organ ne more vsebinsko reševati zadeve in odločati o utemeljenosti te pritožbe, temveč jo zavrže (glej Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 464 in 487).
Formalni preizkus, kot tudi preizkus utemeljenosti pritožbe po 242., 243. in 243. členu ZUP opravi praviloma uradna oseba, ki je vodila postopek pred izdajo odločbe, lahko pa tudi druga oseba, ki izpolnjuje formalne pogoje (glede izobrazbe, strokovnega izpita, pooblastila; gl. 31. člen ZUP). Njena vključenost v postopek izdaje s pritožbo izpodbijane odločbe ne predstavlja izločitvenega razloga, ki bi preprečeval izpolnitev zakonitih obveznosti prvostopenjskega organa s pritožbo. Razlog za izločitev je v pritožbenem postopku izpolnjen, če bi uradna oseba v kakršnikoli vlogi sodelovala v postopku na prvi in nato še na drugi stopnji upravnega odločanja, v tem primeru pa uradna oseba še vedno opravlja naloge na isti (prvi) stopnji, čeprav lahko izda nadomestno odločbo, ki pa je samo prvostopenjska odločitev.
Če pritožba, tudi zoper nadomestno odločbo po 242. členu ZUP, ni podana v zakonskem roku, je nepravočasna. Organ prve stopnje pritožbo torej v skladu s prvim odstavkom 240. člena ZUP vedno formalno preizkusi in jo s sklepom zavrže, če ni dopustna, če je ni vložila legitimirana oseba ali ker je prepozna ali prezgodnja (ni pravočasna). Čeprav drugi odstavek 242. člena določa, da mora organ ob prejemu pritožbe zoper nadomestno odločbo takoj ravnati po določbah prvega odstavka 245. člena ZUP, to ne pomeni, da formalnega preizkusa ne opravi, ampak da ni možno znova v tej zadevi na prvi stopnji izdati nove nadomestne odločbe kot meritornega akta namesto prve nadomestne odločbe. Pritožbe zoper nadomestno odločbo torej prvostopenjski organ ne more vsebinsko(!) obravnavati, mora pa jo zavreči, če je nedovoljena ali prepozna ali jo je vložila neupravičena oseba (ibid., str. 487). Pogoj izpolnitve predpisanih procesnih predpostavk, tudi pravočasnosti, za presojo utemeljenosti zahtevka ali pritožbe je namreč po naravi zadeve nujno izpolniti, da se lahko pravica sploh presoja. Navedeno izhaja tudi neposredno iz 245. člena ZUP, saj ta določa posredovanje pritožbe (najkasneje v 15 dneh od prejema) drugi stopnji le ".. če organ, ki je izdal odločbo, spozna, da je pritožba dovoljena in pravočasna ...". To pomeni, da mora izdajatelj oz. organ prve stopnje pritožbo (čeprav zoper nadomestno odločbo) formalno preizkusiti, zato v primeru nepravočasno vložene pritožbe (čeprav zoper nadomestno odločbo) pritožbo zavrže že organ prve stopnje.
Nekoliko drugačen je položaj, če organ druge stopnje pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo po tretjem odstavku 251. člena ZUP odpravi in vrne zadevo v novo odločanje. Tedaj namreč prvostopenjski organ izda v novem postopku novo prvostopenjsko odločbo, ki pravno gledano nima značaja "nadomestne odločbe" po 242. členu ZUP (čeprav morda v razmerju do stranke deluje, kot da bi dejansko šlo za nadomestilo prve, tj. na drugi stopnji odpravljene odločbe). Zato zanjo ne veljajo posebna pravila 242. in 245. člena ZUP, temveč regularno postopanje. To pomeni, da morajo organi pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo, izdano v ponovnem postopku v skladu z 251. členom ZUP, obravnavati ne kot pritožbo zoper nadomestno odločbo, ampak kot vsako pritožbo zoper "običajno" prvostopenjsko odločbo po 240. členu ZUP. Če je pritožba zoper novo odločbo npr. prepozna, jo organ prve stopnje zavrže s sklepom. Če pa pritožba prestane formalni preizkus, lahko organ prve stopnje namesto izpodbijane odločbe izda tudi nadomestno odločbo po 242. členu ZUP.
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.