Iz Upravna Svetovalnica
Zadeva: Odstop zadeve drugemu upravnemu organu in obvestilo prijavitelju
Datum odgovora: 31. 1. 2024
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi upravni postopek
Vprašanje:
Ali je inšpektor dolžan znanega pobudnika, ki pa ni zaprosil za odgovor ali zahteval obvestila o dejanjih in ukrepih (npr. po ZSolI), na podlagi 5. odst. 65. člena ZUP, obvestiti o tem, da je zadevo odstopil drugemu organu? Ali in kakšna je razlika med odstopom zadeve pristojnemu organu npr. po 10. točki 14.b člena ZSolI in odstopom po 65. členu ZUP? Ali gre v prvem primeru za odstop zadeve tekom inšpekcijskega upravnega postopka, v drugem pa za odstop zadeve, ko inšpekcijski upravni postopek še ni uveden in gre za obravnavo pisanja (pobude oz. prijave) v splošni upravni zadevi?
Odgovor:
Organ, ki mu je vloga poslana, najprej preveri, ali je za vlogo pristojen. Če je, jo sprejme in na zahtevo vložnika potrdi sprejem. Če je vloga prispela (1) po pošti in za vlogo ni pristojen, jo nemudoma odstopi pristojnemu drugemu upravnemu organu oziroma sodišču in o tem obvesti stranko. Če ne ve, kateri organ bi bil za vlogo pristojen, vlogo s sklepom zavrže (se ne spušča v vsebino) in sklep vroči vlagatelju (65. člen ZUP). Če vlogo prinese vložnik (2) osebno ali jo želi dati na zapisnik in organ za tako vlogo ni pristojen, napoti vložnika k pristojnemu organu. Če ta vztraja, naj organ vlogo sprejme, jo mora sprejeti, vendar jo takoj s sklepom zavrže in sklep izroči ali vroči vložniku (65. člen ZUP, več v Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 130).
Inšpekcijske postopke ureja Zakon o inšpekcijskem nadzoru (ZIN, Ur. l. RS, št. št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo in 40/14). Kadar gre na primer za inšpekcijske postopke, mora inšpektor obravnavati prijave, pritožbe, sporočila in druge vloge v zadevah iz svoje pristojnosti in vlagatelje na njihovo zahtevo obvestiti o svojih ukrepih najkasneje po opravljenem nadzoru in sprejetem zadnjem ukrepu oziroma ustavitvi postopka. V inšpekcijskem postopku ima položaj stranke zavezanec. Vlagatelj pobude, prijave, sporočila ali druge vloge nima položaja stranke (24. člen ZIN). Zakon o šolski inšpekciji (ZSolI, Ur. l. RS, št. 114/05 - uradno prečiščeno besedilo) v 10. točki 14.b člena določa, da ima inšpektor pravico in dolžnost, da odstopi zadevo pristojnemu organu.
Torej, kadar inšpektorat (npr. IRSŠol) oceni, da po vsebini podane pobude oz. prijave ni pristojen, odstopi prijavo drugemu inšpektoratu oziroma organu. Pri tem se zaradi več razlogov vložnika prijave oziroma pobude o tem obvesti, tako da se v dopisu, ki ga inšpektorat (npr. IRSŠol) posreduje drugemu organu in kateremu se prijava priloži (kopijo pa ohranite v svoji spisni dokumentaciji), označi vročitev (saj od vročitve ne tečejo nobeni roki), poleg naslovniku tudi prijavitelju.
To izhaja že iz načela varstva pravic strank po ZUP, saj bo lahko prijavitelj kasneje uveljavljal pravni interes, ter zakonitosti glede morebitnega (naknadnega) kompetenčnega spora, pa tudi splošnih načel odprtosti in odzivnosti ter izvedbenih pravil po ZDU-1 in UUP ter nenazadnje pravil komuniciranja, da so vsi vpleteni obveščeni o tem, kje se vloga nahaja in (domnevno) obravnava.
Med ZSolI in ZUP o tem vprašanju ni razlike, odstop pristojnemu organu je istovrstno dejanje po 10. točki 14.b člena ZSolI in petem odstavku 65. člena ZUP. ZUP je le še nekoliko bolj podroben, ker ravnanje prejemnika veže na to, ali se je vložnik osebno zglasil pri vas ali poslal vlogo po pošti. Če organ (npr. IRSŠol) ni pristojen, postopka v nobenem primeru sploh ne sme začeti.
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.