Zadeva: Nov postopek po že dokončni in pravnomočni odločitvi organa kot temelj za odlog nadzora? - V USKLAJEVANJU

Datum odgovora: 15. 1. 2023
Status uporabnika:  uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

Vprašanje:

Ali naknadna pravnomočna odločitev organa, ki vodi upravni postopek, vpliva na izdano predhodno pravnomočno odločitev v enakovrstnem postopku ali ostaneta obe odločitvi v veljavi? 

Kako ravna inšpektor pri izvajanju nadzora, če je izdano določeno dovoljenje, katerega spoštovanje se nadzira, pri čemer pa je stranka vložila zahtevo za spremembo tega dovoljenja? 

Odgovor:

Izvršljiva oz. dokončna oz. pravnomočna odločba, s katero se je v upravnem postopku ugotovila in priznala določena pravica/naložila določena obveznost, pravno učinkuje in tudi organ ne more zanikati pravnega učinka odločbe niti pravice/obveznosti (glej Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 434 in povezane). 

V primeru, da je o neki stvari že bilo odločeno, se o isti stvari ne odloča več, posledično tudi ne izdaja nove odločbe (niti delne), saj velja pravilo ne bis in idem, sicer bi v nasprotnem šlo za nedopusten poseg v že odločeno (1. odst. 129. člena ZUP). Pravnomočnost izvira iz 158. člena Ustave Republike Slovenije (URS, Ur. l. RS, št. 33/1991-l in nasl.), ki določa, da pravnih razmerij, urejenih s pravnomočno odločbo, ni mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti, razen v primerih izrednih pravnih sredstev, ki jih in katerih postopek ureja zakon (posebni zakon ali ZUP, o nastopu pravnomočnosti glej 225. člen ZUP). 

Ista stvar namreč pomeni isto pravico ali obveznost iste stranke v določenem (istem) časovnem trenutku glede na iste tedaj veljavne predpise in isto dejansko stanje (glej Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 146-148 in 222-226). Če je bilo o stvari enkrat že odločeno, pa se po odločitvi spremeni dejansko stanje (na primer izdano soglasje s strani občine za poseg v varovalni pas za ograjo z odmikom vsaj 2 m od roba asfalta, na že podano soglasje pa stranka poda novo zahtevo za drugačen odmik, 1,8 m od roba asfalta) pomeni, da organ na podlagi nove zahteve stranke odloča na novo, saj gre za dva različna pogoja oz. dejanski stanji (primeroma 2 m in 1,8 m); glede na različno dejansko stanje lahko organ izda dve odločitvi v dveh postopkih, ki sta izdana v različnem časovnem obdobju, kljub temu, da gre v postopku za isto stranko. To torej pomeni, da sta bili zavezancu izdani dve različni odločitvi s strani organa in je s tem pridobil dve različni pravici (primeroma pravico posegati v varovalni pas za ograjo z odmikom 2 m od roba asfalta kot tudi 1, 8 m) (glej tudi primer sodne prakse I Up 517/99 z dne 19. 2. 2003).

Inšpektor je v inšpekcijskem nadzoru pri pregledu dejanskega stanja v tistem trenutku vezan na že vsa izdana dovoljenja in ustrezna dokazila. Pri tem ne čaka na kakršnokoli rešitev nove vloge za spremembo določenega dovoljenja (npr. naknadno soglasje občine za poseg v varovalni pas za ograjo z odmikom 2 m v 1, 8 m od roba asfalta). Zato je na tem mestu potrebno poudariti, da ne gre za predhodno vprašanje, če se stranka v postopku npr. inšpekcijskega nadzora sklicuje na že sprožen postopek za zakonito pridobitev ter črpanje pravice. Zavezanec mora namreč imeti stanje urejeno že v trenutku nadzora (glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 2. knjiga, str. 137).

V primeru odkritja nepravilnosti Zakon o inšpekcijskem nadzoru (ZIN, Ur. l. RS, št. 43/07 in nasl.) v 33. členu ureja preventivne ukrepe inšpektorjev ter opozorila. ZIN v tem členu določa, da inšpektor „svoje ugotovitve, izrečeno opozorilo ter rok za odpravo pomanjkljivosti navede v zapisniku. Če nepravilnosti niso odpravljene v določenem roku, izreče inšpektor druge ukrepe v skladu z zakonom.”

Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.

Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...