Iz Upravna Svetovalnica
Zadeva: Odmerna odločba po uradni dolžnosti in stranski udeleženci
Datum odgovora: 29. 11. 2023
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi upravni postopek
Vprašanje:
Davčni organ po uradni dolžnosti izda odmerno odločbo (odločbo o odmeri o nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - NUSZ). NUSZ je prihodek občine. Občina želi podati zahtevo za priznanje statusa stranskega udeleženca. Ali glede na to, da do izdaje odmerne odločbe občina ne more priglasiti stranske udeležbe, saj se postopek odmere začne z izdajo odmerne odločbe, lahko občina tudi po poteku roka za pritožbo poda zahtevo, ki se lahko šteje še za pravočasno? Kako pa je s pravočasnostjo v primeru, če občina zahtevo za priglasitev stranske udeležbe prvič priglasi šele v ponovnem postopku odmere NUSZ, pri čemer prvotna odmerna odločba ni bila v celoti odpravljena ampak le v določenem delu?
Kakšno je ravnanje organa, če je v postopku podana zahteva za priznanje stranske udeležbe? Po 3. odstavku 142. člena ZUP je potrebno o zahtevi nemudoma obvestiti ostale stranke postopka, ki lahko oporekajo pravici vstopa v postopek. Ali opustitev obvestila pomeni bistveno kršitev določb ZUP? Ali je potrebno sklep, s katerim se bo odločilo o stranski udeležbi vročiti tudi stranki ali pa se ga le seznani z odločitvijo organa?
Odgovor:
Odločitev o pravici ali obveznosti, ki je predmet upravnega postopka, lahko v številnih primerih poseže tudi v tuje pravne koristi, ki neposredno niso predmet odločanja v tem postopku, njihovi nosilci pa zato v postopku niso stranke. Temeljna pravica iz 22. člena Ustave Republike Slovenije (URS, Ur. l. RS, št. 33I/1991 in novele) vsakomur zagotavlja enako varstvo pravic v postopku, v katerem se odloča o njegovih pravicah, dolžnostih in pravnih interesih. Zato 43. člen ZUP omogoča udeležbo v upravnem postopku tudi taki osebi (stranskemu udeležencu). (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 2. knjiga, stran 334).
Stranski udeleženec s svojo voljo upravnega postopka ne more ne začeti in ne nadaljevati. Stranski udeleženec v postopku je tisti, ki varuje svoje pravice ali pravne koristi, kar mora organ pred vstopom te osebe v postopek v vsaki posamezni zadevi ustrezno preveriti. (Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 136).
Organ mora ves čas med postopkom po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba (44. člen ZUP), zato je dolžan vsakega, za katerega meni, da mu pripada položaj stranke ali stranskega udeleženca, povabiti, naj vstopi v postopek in se ga udeležuje za varstvo svojega pravnega položaja. Vstop v upravni postopek pa je mogoč tudi na pobudo upravičene osebe. Oseba, ki zahteva udeležbo v postopku, mora v svoji vlogi določno navesti, v čem je njen pravni interes, in, če je mogoče, predložiti tudi dokaze (4. odstavek 43. člena ZUP in 2. odstavek 142. člena ZUP). Lahko pa stranski udeleženec vstopi v postopek na povabilo organa. (Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 136).
Oseba lahko zahteva vstop v postopek kot stranka kadarkoli med postopkom. O zahtevi za vstop v postopek se nemudoma obvesti druge stranke. Vsaka stranka lahko oporeka osebi pravico do vstopa v postopek. O vstopu tretje osebe v postopek bo uradna oseba odločila s sklepom. Zoper sklep, s katerim se mi lastnost stranke ne prizna, je dovoljena pritožba, ki zadrži izvršitev sklepa. Dokler ni izdana odločba o pritožbi zoper sklep, s katerim se lastnost stranke ne prizna, organ prve stopnje ne more odločiti o glavni stvari.
Skladno s 4. odstavkom 258. člena ZUP lahko prizadete stranke ali stranski udeleženci izpodbijajo sklep, s katerim se komu prizna lastnost stranke ali stranskega udeleženca šele v pritožbi zoper odločbo o glavni stvari. (Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str.138).
Glede vprašanja, ali opustitev obvestila strankam v postopku, da je tretja oseba podala zahtevo za priznanje stranske udeležbe, je treba upoštevati 237. člen ZUP, ki v drugem odstavku določa, katere so bistvene kršitve pravil upravnega postopka. Glede stranskih udeležencev gre za bistveno kršitev, če stranskemu udeležencu ni bila dana možnost sodelovanja. V konkretnem primeru pa le stranke niso seznanjene, da je tretji priglasil stransko udeležbo. Gre torej za kršitev pravil upravnega postopka, ki pa ni bistvena.
Ob odločitvi o stranski udeležbi stranke ni nujno obveščati, saj v vsakem primeru prizadete stranke ali stranski udeleženci lahko izpodbijajo sklep, s katerim se prizna stranska udeležba, šele v pritožbi o glavni stvari, kot je navedeno zgoraj, torej bodo o tem seznanjene v odločbi.
Tisti, ki bi moral biti udeležen v postopku kot stranka ali stranski udeleženec, a mu ni bila dana možnost udeležbe, zvedel pa je za postopek šele po izdaji dokončne odločbe, lahko predlaga obnovo postopka (9. točka 260. člena ZUP). (Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 141)
Davčni organ izdaja odločbe o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča po uradni dolžnosti na podlagi občinskega odloka in vrednosti točke, ki veljata na dan 1. januarja leta, za katero se določa nadomestilo. (404. člen Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2, Ur. l. RS, št. 13/11 in nasl.). Odločba se praviloma izda v skrajšanem postopku, občina v tem postopku ne sodeluje. Ker sodna praksa občini v postopku odmere NUSZ ne daje pravico do stranske udeležbe (glej nadaljevanje), je davčni organ ni dolžan povabiti v postopek. Če občina vendarle priglasi stransko udeležbo pred izdajo odločbe, je dolžan organ o tem odločiti. Če je stranska udeležba priglašena po izdaji odločbe, je taka zahteva prepozna in jo je treba zavreči (stranska udeležba se lahko priglasi le med postopkom). V primeru, če občina priglasi stransko udeležbo v ponovnem postopku odmere NUSZ (torej med postopkom), pa je treba o zahtevi odločiti.
Vprašanje se nanaša na stransko udeležbo v davčnih postopkih. Stranskih udeležencev v davčnih postopkih praviloma ni (iz sodne prakse izhaja izjema, glej npr. sodbo Upravnega sodišča št. I U 1596/2020-10 z dne 13. 9. 2022). Kot stranski udeleženec namreč lahko nastopa, kdor varuje korist, ki je neposredna (obstaja in je sedanja, ne hipotetična ali prihodnja), osebna (korist stranskega udeleženca, ne pa korist tretjega ali javna korist) in pravna (temelji na splošnem pravnem aktu). V davčnih zadevah bo šlo praviloma za varovanje koristi strank, ne pa za varovanje koristi drugih. Sodna praksa samoupravnim lokalnim skupnostim ne priznava položaja stranskih udeležencev v postopkih odločanja o odmeri davkov, katerih izkupiček pripada lokalnim skupnostim (npr. NUSZ). Primer sodne prakse je npr. sklep Vrhovnega sodišča RS št. I Up 129/2015 z dne 24. 6. 2015, točki 6 in 7 obrazložitve, enako tudi teorija (Kerševan in Podlipnik (ur.), Splošno davčno pravo, 2023, stran 296).
Iz sodne prakse izhaja, da občina kot javnopravni subjekt, ki je upravičen do sredstev iz naslova NUSZ, ni stranka oziroma stranska udeleženka postopka odmere, ker v njem sama ni zavezanec za plačilo NUSZ in tudi ne varuje nobene svoje pravice ali pravne koristi, niti ni organ, ki nadomestilo odmerja, saj so bile te naloge z zakonom prenesene v pristojnost davčnega organa. V postopkih, v katerih pristojni državni organ odloča na podlagi predpisov občine, ima lokalna skupnost po 93. členu Zakona o lokalni samoupravi (ZLS, UR. l. RS, št. 94/07 in nasl.) pravico biti obveščena, nima pa pravice sodelovati v teh postopkih, če niso prizadete njene pravice in pravne koristi. Dejstvo, da je občina prejemnica nadomestila, občini ne daje pravice vstopiti v davčno-pravno razmerje med zavezancem in davčnim organom, da bi kot stranka (42. člen ZUP) ali stranska udeleženka (43. člen ZUP) sodelovala v odmernem postopku oziroma v postopku vračila nadomestila, posledično pa tudi ne pravice do vlaganja pravnih sredstev v upravnem postopku oziroma sodnega varstva zoper te vrste odločb.
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.